Predelana hrana: da ali ne?
Življenje v neprestani časovni stiski nam povzroča stres, a največja težava je v opravljanju vsakdanjih nalog, ki od nas zahtevajo določen čas.Pospravljanju svojega doma se odrečemo, se zadostimo le z minimalno čistočo ali za to delo plačamo nekomu, da ga opravi namesto nas.
Pri pripravljanju hrane, ki prav tako zahteva določen čas, pa smo se prilagodili z nakupom vnaprej pripravljenih obrokov, ki jih le pogrejemo, ali z nakupom napol pripravljenih obrokov, ki jih doma le na hitro dokončamo. V vseh primerih za delo potrošimo veliko manj časa, kot če bi vse delo opravili sami. Torej, kupujemo predelano hrano.
Nekoč smo razumeli, da so dražje stvari boljše in cenejše slabše, zato smo si privoščili manj, a tisto skrbno izbrano, tudi hrano. Danes ni nič drugače, le z razliko, da si želimo več, to nenazadnje od nas „zahteva“ industrija, ki nam ponuja skorajda nepredstavljivo množico živil, barvite, hranljive, zdrave hrane, takorekoč na krožniku, ki je povrh vsega še silno poceni. Na prvi pogled (in po zdravi pameti) povsem nezdružljive lastnosti, pa vendar nas prepričujejo, da je vse res.
Žal, ni res. Pomislite, ste res pripravljeni plačati več za navidez povsem enak paniran ribji file, ki ga doma le položimo v vroče olje in ocvremo, če bi morali izbirati med dvema? Ribji file je pač ribji file, boste porekli. A ste se pošteno zmotili. Ribji file je nedorečena besedna zveza, ki pove bore malo. Že bežen pogled na deklaracijo razkrije pomembno razliko: ribji delež cenejšega zavitka paniranih ribjih filejev je sestavljen iz 30 % osličev in 20 % (cenejših) lignjev. Dražji zavitek lignjev ne vsebuje. Kako bi vi pripravili ocvrte fileje osliča?
Ob nadaljnjem branju izvemo, da je panada narejena iz pšenične moke, pšeničnega škroba, vode, soli ter krušnih drobtin, te pa iz pšenične moke, kvasa, sol in paprike. Slednja je za barvo, namesto jajc. Seveda, izdelek ni brez kopice aditivov, saj ti omogočajo stabilnost izdelka, da ta lahko počaka na končnega kupca.
Sami bi ocvrte fileje osliča pripravili zagotovo drugače in nedvomno brez aditivov. Vendar bi priprava kosila trajala vsaj 10 minut dlje, kakor če bi kupili vnaprej panirane ribje fileje v zavitku. Prepričana sem, da bi bilo vredno!
Vas zanima okus zgoraj omenjenih industrijskih ribjih filejev? Zelo gumast, le blagega okusa in vonja po ribah, brez vidne mišične strukture ribe. Dobra lastnost je bila le ta, da kosi „ribe“ med cvrtjem niso razpadali in olje se med cvrtjem ni penilo, ker v panadi ni bilo jajc. Vendar raje se cvrtju rib povsem odpovem, lignje pa z veseljem zaužijem, ko si jih zaželim.
Polnjeni lignji v paradižnikovi omaki
Nekaj rezin kruha narežemo na majhne kocke. V ponev damo drobno narezano čebulo, česen, peteršilj, malo oljčnega olja in hitro popražimo, da zadiši, nato stresemo v posodo h kruhovim kockam. V isti ponvi popečemo še narezane lovke lignjev, jih preložimo h kruhu in vmešamo jajce. S kruhovim nadevom napolnimo lignje in jih zašpilimo z zobotrebci. Tako pripravljene lignje v ponvi popečemo na obeh straneh, dodamo paradižnik, nekaj strokov česna, baziliko, sol in pokrito kuhamo 10 minut.
Mojca Koman, univ.dipl.inž.živ.tehn.
Foto: Krištof Koman