Prehrana po porodu

Skoraj vsaka mamica je po porodu deležna na kupe dobronamernih nasvetov o vzgoji in negi novorojenčka, a posebej veliko je nasvetov glede njene prehrane.

paradižnikova solata

Nasvetov, ki drug drugega izključujejo in zaradi katerih je mamica še bolj negotova, kakor brez njih. Naenkrat se znajde v začaranem krogu: prvi ji odsvetujejo pitje kravjega mleka, ker povzroča krče pri dojenčku, drugi sveže sadje in zelenjavo, tretji jajčni beljak, na koncu mamici ne ostane drugega kot krompir, polenta in meso. Pri tem pa pozabljajo, da mora mamica mleko ustvariti in z njim nahraniti drobno, nebogljeno bitjece ter, nenazadnje, ohraniti svoje lastno telo. Pri pomanjkljivi prehrani njeno telo črpa zaloge hranil za mleko iz njenega telesa, ki zaradi tega slabi. Prehrana mamice se zaradi dojenja ne sme spremeniti, ampak mora ostati pestra, uravnotežena, sezonska, zdrava, predvsem zaradi ohranjanja zdravja mame.

Med dojenjem so, tako kakor med nosečnostjo, povečane potrebe po kakovostnih beljakovinah, ki so med drugim gradniki hormona prolaktina, odgovornega za tvorbo mleka. Jajce je izredno bogat vir beljakovin, prav tako meso, ribe, stročnice in mleko (kravje, kozje) ter mlečni izdelki. Mleko in mlečni izdelki so tudi bogat vir kalcija, tako kakor sardine, sezam. Pri mamah, mlajših od 25 let, so potrebe po kalciju zelo visoke, saj do tega leta poteka intenzivna vgradnja kalcija v kosti. Premalo kalcija v prehrani je pogost vzrok za osteoporozo v starosti.

Vitamina C potrebuje mamica 50 % več, vitamina A celo 88% več kot prej, večinoma pa so potrebe po vitaminih po porodu povečane za okrog 40 %. Z uživanjem pestre hrane z veliko svežega sezonskega sadja in zelenjave jim zlahka zadosti.

Pri mamicah je pogosto tudi pomanjkanje vitaminov skupine B, ki jih je mnogo v polnozrnatih žitnih izdelkih, zrnih, kalčkih in mesu. Ta živila naj porodnica vključi v svojo prehrano čim pogosteje.

Ker pri dojenčkih večina živčnih celic v možganih še ni ovitih z mielinsko ovojnico, naj mamice posebno pazijo na zadostno količino vitamina B12 (v živilih živalskega izvora), folne kisline (v presni listnati zelenjavi) in omega 3 maščobnih kislin (v ribah in nekaterih semenih). Vitamin B12 sodeluje tudi pri obnavljanju rdečih krvnih telesc in s tem preprečuje slabokrvnost, spodbuja rast in tek pri otrocih ter odpravlja razdražljivost.

Mnogi odsvetujejo uživanje ostrih začimb, čebule in česna, kar je nesmiselno, saj se otroci preko materinega mleka navajajo na nove okuse. Ameriški raziskovalci so dokazali, da se otrokom poveča apetit, se raje dojijo in celo popijejo več, če si je mama privoščila česen za kosilo. Prav tako preštevilne mame drugod po svetu uživajo ogromno pekočih začimb, pa vseeno dojijo brez težav.

Za konec še praktičen nasvet: Hranilne snovi iz hrane, ki jo zaužije mamica, se morajo sprva iz živil v prebavnem traktu s pomočjo encimov sprostiti v procesu prebave. Ko preidejo v kri, ta potuje po krvnem obtoku do mlečnih žlez, kjer postopno nastaja mleko. Proces traja več ur. Zato ni mogoče, da bi imel otrok boleče vetrove in krče že uro ali dve po maminem kosilu, ko si je privoščila skledo sveže solate z nekaj zrni kuhanega fižola. Veliko verjetneje je krivec za otrokovo nelagodje in jok drugje.

Solata s češnjevimi paradižniki, mocarelo in kruhki

Češnjeve paradižnike narežemo na četrtine, stresemo v skledo za solato in dodamo kroglice mocarele. Začinimo z baziliko, soljo, prelijemo z oljčnim oljem in limonovim sokom ter preko vsega potresemo popečene kruhke. Takoj ponudimo.

Mojca Koman, univ.dipl.inž.živ.tehn.
Foto: Krištof Koman