Prehrana v nosečnosti

Nosečnost ni bolezen. Le peščica nosečnic ima resne zdravstvene težave, zaradi katerih je pod skrbnim očesom zdravnikov in/ali dietetikov. A za večino žensk je nosečnost radostni čas pričakovanja, oplemeniten z nekaj drobnimi težavicami, ki jih je mogoče razmeroma enostavno odpraviti ali vsaj omiliti.

kroglice s suhim sadjem

Med nosečnostjo je ključno, da ženska poskrbi za počitek in predvsem dobro prehrano. Od njenega zdravja med nosečnostjo je namreč odvisno, kako krepak bo otroček prišel na svet, kako bo imunsko odporen, na kako zdravo zobovje lahko računa celo v starosti in celo, kako bo čez nekaj let reševal matematične izzive v šoli. Od zdravja mamice med nosečnostjo je tudi odvisno, kako bo zmogla napore pri porodu in po njem. Če mora ob drobni štručki, ki jo je prinesla iz porodnišnice, doma skrbeti še za vsaj eno razigrano bitje, potem je krepak organizem odločilnega pomena.

Prvo trimesečje

V prvem trimesečju je pomen folne kisline (vitamin B9) izjemen, saj v razvoju otroka sodeluje pri razvoju številnih telesnih funkcij. Skupaj z vitaminom B12 (v živilih živalskega izvora) skrbi za rast in delitev rdečih in belih krvnih telesc ter v telesu nosečnice pospešuje nastajanje hormona noradrenalina, odgovornega za uravnovešenost in notranji mir nosečnice. Največ folne kisline je v temnozeleni listnati zelenjavi (špinača, solata, peteršilj, brokoli, šparglji, brstični ohrovt,..), pomarančah, jetrih, kvasu, stročnicah, lešnikih, otrobih. Folno kislino uničita toplota in svetloba, zato priporočamo uživanje svežega sadja in zelenjave ter kuhanje čim krajši čas (blanširanje). Zaradi preprostega dejstva, da je več kot trem četrtinam nosečnic v prvem trimesečju slabo, celo bruhajo, je smiselno ob prehrani uživati prehranske dodatke in na uravnoteženo ter hranilno bogato prehrano pomisliti že vsaj kakšen mesec pred (načrtovanim) spočetjem.

Polinenasičene maščobne kisline omega 3, ki jih dobi zarodek od mame, če ta uživa ribe, lanena semena in nekatere stročnice, pa vplivajo v začetnem obdobju nosečnosti pri razvoju možganov, oči, centralnega živčnega sistema in celičnih membran. Nekateri znanstveniki so mnenja, da celo vplivajo na višjo stopnjo inteligence otroka. Nedvomno znižujejo krvni tlak, zaradi česar so žile nosečnice rahlo razširjene in prehod hranilnih snovi do otroka boljši.

Preostala nosečnost

V tem času mnogi nosečnici svetujejo več hrane, saj mora jesti vendar za dva! Če upošteva njihov nasvet, se hitro znajde v začaranem krogu, ko se kilogrami kar kopičijo.

Na jedilniku nosečnice ne sme biti toplotno neobdelanega mesa, rib ali jajc (carpaccio, suši, kreme s surovimi jajci), ker je tveganje za prvo okužbo s toksoplazmozo v nosečnosti zelo veliko. Prav tako ni priporočljivo uživanje surovega mleka.

Med nosečnostjo je potrebno poskrbeti za nekoliko povečan vnos beljakovin, saj so te osnovni gradniki otroka. V jedilniku naj bo zato kakšen kos mesa, ribe, nekaj rezin sira, jogurt, jajce ali nekaj malega stročnic več, s čimer tudi hitro in na zdrav način zadostimo rahlo povečanim potrebam po energiji v zadnjem trimesečju.

Veliko nosečnic se spopada z zaprtostjo, s pekočo zgago ali spahovanjem, pri čemer koristi prehrana z veliko sadja in zelenjave ter polnovrednih žit. Nasvet, da naj bo pisano sadje in zelenjava petkrat krat na dan na jedilniku je med nosečnostjo še posebej dobronameren.

V zadnjem trimesečju je pogosta tudi slabokrvnost. Težava pri odpravljanju slabokrvnosti je v tem, da imajo razni farmacevtski pripravki železa številne stranske učinke, da je odpravljanje slabokrvnosti dolgotrajno in da je nezdravljena slabokrvnost pogosto velik krivec za slabotnost in slabo imunsko odpornost porodnice. Zato je prav, če na količino železa v prehrani nosečnice mislimo že prej in vsak dan sproti. En dan naj bo tako na jedilniku temno meso (govedina, svinjina, konjetina) iz katerega se železo najlaže absorbira, drugi stročnice (grah, fižol, čičerka, leča, bob, soja), tretji pest suhega sadja, oreškov ali semen (sezam!), četrti špinača ali rdeča pesa, peti dan si popestrimo z žlico melase v pecivu, šesti s sardinami in sedmi z jajčno jedjo.

Kroglice s suhim sadjem za dobro prebavo

100 g izkoščičenih datljev, 50 g izkoščičenih suhih sliv in 100 g suhih marelic drobno narežemo in za nekaj minut namočimo v sadnem soku ali vodi. Mešanici dodamo 50 g grobo sesekljanih praženih lešnikov, sestavine dobro premešamo in oblikujemo majhne kroglice. Hranimo jih na hladnem.

Mojca Koman, univ.dipl.inž.živ.tehn.
Foto: Krištof Koman

Povejte svoje mnenje - kometirajte