Mleko

V zadnjem času se pojavlja vse več polemik o primernosti mleka v prehrani človeka, pri čemer se prvenstveno izpostavlja neprimernost uživanja kravjega mleka za otroke, zlasti novorojenčke, saj naj bi povzročalo številne zdravstvene težave otrok, celo smrt. Vsa dejstva v sporočilih za javnost in dopisih različnih skupin ljudi, ki krožijo po internetu, so podprta s številnimi raziskavami. Vendar, sporočila zahtevajo malce treznega premisleka.

kislo mleko

Materino mleko za novorojenca

Mleko je nedvomno prva hrana novorojenca sesalcev in je njemu prvenstveno namenjeno, tu ni razlik ne v materinem (humanem) mleku, kakor kravjem mleku. Novorojenčku človeka je namenjeno materino mleko, ki je zanj prvovrstna hrana in mu zagotavlja vse potrebne hranilne snovi za rast v ustreznem časovnem obdobju, kakor tudi vse potrebne snovi za obrambo in zaščito organizma. Strokovnjaki svetujejo polno dojenje do dopolnjenega 6. meseca, nato postopno (z nekaj izjemami, ki jih v prehrano uvrstimo kasneje) prehajanje na mešano hrano do prvega rojstnega dne, pri čemer naj se kravje mleko uvede v prehrano otroka šele po dopolnjenem 9. mesecu ali še kasneje. Otrokov prebavni sistem namreč v tem prvem letu še ni prilagojen na drugo hrano, zato je postopno uvajanje hrane, ki jo odrasli načeloma uživamo brez težav, zelo pomembno. Posebno pozorni naj bodo starši, ki so sami alergični na določeno vrsto hrane ali že imajo/so imeli alergičnega starejšega otroka, saj je večja možnost, da se bo novorojenec v določenem obdobju alergično odzval na posamezno vrsto ali le sestavino hrane. Takšno hrano naj uvajajo v prehrano otroka čim kasneje, postopno in zelo previdno.

Kravje mleko in alergija

Pri otrocih se v zadnjem času pogosto pojavljajo alergije na jajca, določeno sadje ali zelenjavo in alergija na kravje mleko, zlasti na mlečne beljakovine. Če se v prehrano otrok uvede kravje mleko prezgodaj, beljakovine mleka zaradi nepopolno zgrajenega prebavnega sistema lahko prehajajo preko črevesne stene v kri in zaradi tega povzročajo alergijsko reakcijo. Alergijski odziv organizma je različno močan in lahko povzroča različno intenzivne zdravstvene težave otroka. Večino preprečimo, če uvedemo kravje mleko dovolj pozno.

Kravje mleko in civilizacijske bolezni

V dopisih omenjajo, da kravje mleko ne vsebuje vlaknin in zaradi tega povzroča zaprtje, hemeroide. To je res, mleko vlaknin ne vsebuje, kakor tudi meso ne. Človek je prilagojen na mešano prehrano, kjer določena hrana podpira drugo. Če obroke sestavljamo pestro, z živili iz različnih skupin in po možnosti čim bolj sezonsko ter polnih okusov, težav s prebavo ne bo. Največ topnih vlaknin vsebuje sadje in zelenjava, netopnih pa polnovredna žita. Podobno je z železom, ki ga mleko vsebuje v izjemno majhnih količinah, a ga je toliko več v stročnicah, sezamu, temno – listnati zelenjavi, rdečem mesu in še kje. Kravje mleko ne more biti glavni krivec za zaprtje ali slabokrvnost, temveč so za to krivi neustrezno sestavljeni obroki in jedilniki, kakor tudi za bolezni srca in ožilja, debelost, artritis ter večino ostalih civilizacijskih bolezni.

Kako se znajti?

Večina dejstev v dopisih se nanaša na razmere in raziskave v ZDA in praktično nobeno izmed njih ne velja za Slovenijo. V naših krajih imamo srečo, da se veliko krav preko toplega dela leta še vedno pase na sorazmerno neokrnjenih pašnikih in da imamo potrošniki možnost priti do surovega mleka takšnih krav, pri čemer je mleko pomolzeno na čist in higiensko sprejemljiv način. Če tudi sami poskrbimo za ustrezno neoporečnost, da dobro ohlajeno mleko, natočeno v povsem čisto posodo ali steklenico, prinesemo v svoj dom v primernem času in ga shranimo na hladnem v hladilniku pri temperaturi do 5 ºC in seveda, zaužijemo v največ 4 dneh od dneva molže, potem imamo zagotovilo, da smo v telo vnesli dober vir beljakovin, mineralov v pravilnem razmerju in nekaj vitaminov, zlasti vitamin D. Maščobe v mleku niso nevarne, če jih uživamo v zmernih količinah, torej ne več kot 1 liter mleka na dan.

V kolikor za svojo prehrano izbiramo toplotno obdelano mleko iz mlekarn, smo prav tako lahko gotovi, da je takšno mleko zdravo, neoporečno in zagotovo brez antibiotikov, saj vse mleko pred vstopom v mlekarno pregledajo in neprimernega ne sprejmejo.

Vsa skrb glede kravjega mleka je povsem odveč, če razumemo mleko le kot en del uravnotežene prehrane. V kolikor mleko skisamo in zaužijemo, potem v telo vnesemo še koristne mlečno kislinske bakterije, ki pomagajo pri prebavi nekaterih sestavin druge hrane, predvsem vlaknin.

Prehrana človeka dalj časa ne sme temeljiti le na določeni vrsti hrane, saj sčasoma, (v kolikor nismo zares dovolj podkovani v kombiniranju živil), to privede do pomanjkanja ključnih hranil iz drugih živil in s tem povezanimi zdravstvenimi težavami. Ker smo si ljudje različni, točnih časovnih okvirjev za to ni mogoče podati. Pri nekom do pomanjkanja pride prej, pri drugem kasneje. Poleg tega na naše življenje ne vpliva le prehrana, temveč celoten življenjski slog.

Mojca Koman, univ.dipl.inž.živ.tehn.
Foto: Krištof Koman