Slabokrvnost ali anemija: S prehrano nad slabo kri

Anemija, znana tudi kot slabokrvnost, je bolezensko stanje, ki nastane zaradi zmanjšane skupne količine hemoglobina v organizmu. Hemoglobin je barvilo, ki se nahaja v krvi, natančneje v naših rdečih krvničkah. Ste se kdaj vprašali, kako kisik iz pljuč pride v preostale dele telesa? Za prenos tega življenjsko pomembnega plina v tkiva organizma je odgovoren prav hemoglobin! Poleg prenosa kisika je odgovoren tudi za transport ogljikovega dioksida v nasprotno smer – iz tkiv v pljuča.


Omenila sem, da do anemije pride zaradi zmanjšane količine skupne količine hemoglobina. Zakaj skupne? Pomembna je namreč celotna količina hemoglobina, ki jo imamo v telesu. Če merimo le koncentracijo hemoglobina v krvi, lahko dobimo nekoliko zgrešeno sliko o našem trenutnem stanju. Če nam na primer zastaja voda v telesu, je koncentracija hemoglobina manjša, kot bi bila sicer, a je vseeno hemoglobina v organizmu dovolj. Enako velja za nasprotno situacijo: če je krvi v telesu manj kot sicer (huda izguba krvi zaradi poškodbe in podobno), bo koncentracija hemoglobina večja, kot bi sicer morala biti, a še vedno bo njegova skupna »zaloga« v telesu v mejah normale. Tudi v času nosečnosti, ki poteka povsem normalno, je vrednost hemoglobina nekoliko nižja.

Slabokrvnost simptomi

Kako pride do anemije?

Referenčni vrednosti za hemoglobin se med spoloma razlikujeta. Po podatkih Oddelka za laboratorijske dejavnosti Onkološkega inštituta Ljubljana je za moške normalna koncentracija hemoglobina med 133 in 167 gramov na liter krvi, pri ženskah pa med 118 in 148 g/L krvi.

Anemija predstavlja velik zdravstveni problem, ki je sicer bolj pogost v državah v razvoju, a tudi razvitim državam ni tuj. Pogosteje se pojavlja pri ženskah (sploh v rodni dobi zaradi menstruacij) in pri mlajših otrocih. Najpogostejši razlog za slabokrvnost je pomanjkanje železa, obstaja pa še nekaj možnih vzrokov za njen nastanek. Pomembni vzroki, ki vplivajo na nastanek anemije, so tudi kronične bolezni ledvic, okužbe, bolezni prebavnega trakta in še nekatere.


Do slabokrvnosti torej lahko privedejo različni vzroki, delimo pa jih lahko na dve skupini, in sicer na tiste, zaradi katerih prihaja do prevelike izgube rdečih krvničk, in pa na tiste, zaradi katerih je oviran sam nastanek hemoglobina.

Do velikih izgub rdečih krvničk pride zaradi močnih krvavitev ob poškodbah ali pa zaradi skrajšane »življenjske dobe« krvničk, kot posledica raznih bolezni. Večji del članka bo opisoval razloge za ovirano tvorbo hemoglobina, to so vnetja, okužbe, kronične bolezni ledvic in samo pomanjkanje »materiala« za izgradnjo hemoglobina – sem sodijo železo, folna kislina in vitamin B12.

Kdo sodi v kritično skupino?

V kritično skupino zaradi pomanjkanja železa sodijo predvsem vegani (prenizek prehranski vnos železa), otroci (pospešena rast poveča potrebe po železu), nosečnice (povečane potrebe po železu) in ženske v rodni dobi. Zaradi pomanjkanja vitamina B12 so najbolj ogroženi vegani in prekomerni pivci alkoholnih pijač.

Anemija

Simptomi in vrste slabokrvnosti

Verjetno vam je znan izraz, ko je nekdo zelo bled in deluje utrujeno, saj rečemo, da je videti anemično. Utrujenost in bleda koža sta namreč dva izmed simptomov slabokrvnosti, vendar jih je še mnogo več. Osebe s »slabo krvjo« imajo tudi slabšo koncentracijo, prepogosto so zaspane, težje dihajo, ženske pa imajo tudi nereden ciklus. Simptomi so odvisni od tega, za kako hudo obliko anemije gre ter katera tkiva in organi so najbolj prizadeti. Če anemija najbolj prizadene pljuča, bo na primer bolnik imel največje težave s težkim dihanjem. Stopnje slabokrvnosti delimo na tri: lahka, srednje težka in težka anemija.


Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa

Odrasel moški dnevno izgubi približno 1 mg železa. Ženske v rodni dobi izgubijo železa nekoliko več, v času nosečnosti pa je izguba še malo večja. Večja izguba železa nastopi seveda tudi ob krvavitvah, pri ženskah torej do tega pride vsaj enkrat mesečno. Poleg izgube železa je problematičen tudi dejansko prenizek vnos tega elementa, pospešena rast (sploh pri otrocih in mladostnikih), povečane potrebe zaradi nosečnosti, ali pa bolezni prebavil, zaradi katerih pride do malabsorpcije – zmanjšane, slabe absorpcije. Železo bolniki jemljejo peroralno, le redko tudi intravenozno. Nasvet: vitamin C poveča privzem železa v tankem črevesju, zato obrokom, bogatim z železom, dodajte tudi živila, polna vitamina C (paprika, kivi, pomarančni sok, peteršilj, jagodičevje).

Slabokrvnost zaradi pomanjkanja vitamina B12

Ta vitamin sodeluje pri nastanku krvnih celic, torej tudi pri nastanku rdečih krvničk. Ker se nahaja v živilih živalskega izvora, se pomanjkanje pojavi predvsem pri veganih (vegetarijanci s tem večinoma nimajo težav, saj uživajo jajca in mleko), pri osebah, ki jemljejo določena zdravila, pri posameznikih, ki imajo določene bolezni prebavil, ali pa pri osebah, ki imajo operativno odstranjen del prebavnega trakta. Tudi prekomerni pivci alkoholnih pijač lahko izkusijo pomanjkanje tega vitamina, saj alkohol zmanjša njegovo absorpcijo. Dobri viri tega vitamina so meso (vse vrste), jajca in jetra!

Slabokrvnost zaradi pomanjkanja folne kisline

Folna kislina je oblika vitamina B9. Veliko je vsebuje zelenjava, predvsem zelenolistnata, kalčki, soja, jetra, meso in fižol. Zaužijte čim več sveže zelenjave, da se izognete izgubam tega vitamina zaradi toplotne obdelave. Biološka razpoložljivost vitamina je odlična pri jajcih in jetrih, slabša pa pri zelenjavi. Ker se vsebnost vitaminov zmanjšuje s staranjem živila, jih vedno uživajte čim bolj sveža – to seveda ne velja le v primeru folne kisline!

Malabsorpcija

Gre za pomanjkljivo absorpcijo v tankem črevesju. Vzroki zanjo so zelo različni, pogosti pa so na primer celiakija (preobčutljivost črevesja na gluten – sestavino nekaterih žitaric, kot so pšenica, pira, oves, ječmen in rž), Whipplejeva bolezen (okužba s koki), Crohnova bolezen (kronično vnetje prebavne cevi, najpogosteje tankega črevesja), infekcije (virusne, bakterijske, parazitske), jemanje nekaterih zdravil, poškodbe/stanja, ki prispevajo k malabsorpciji (kirurška odstranitev dela želodca, skrajšano tanko črevo) in tumor tankega črevesja. Zaradi katerega koli od naštetih zapletov se lahko znatno zmanjša absorpcija mikrohranil, kar lahko nato z velikim odstotkom možnosti vodi v pojav anemije.


Slabokrvnost pri otrocih

Tudi pri otrocih je razlogov za slabokrvnost več. Ker hitro rastejo, imajo velike potrebe po določenih vitaminih in mineralih. Največkrat do anemije pri njih pride prav zaradi pomanjkanja vitamina B12, železa in tudi folne kisline. Prav tako je težava lahko katera izmed kroničnih bolezni, o katerih sem pisala že prej, ali pa izguba krvi (poškodbe, težave s prebavili).

Slabokrvnost prehrana

Zdravljenje slabokrvnosti

Ker so vzroki za pojav anemije zelo različni, so temu primerno različni tudi načini zdravljenja. Če je težava v pomanjkanju železa, anemijo zdravimo z dodatki železa v prehrano. Je pa seveda pomembno ugotoviti tudi razlog za omenjeni primanjkljaj. Če je težava le v prenizkem vnosu železa s prehrano, je problem hitro rešen, a pomembno je vedeti, ali ne gre morebiti na primer za črevesno bolezen, ki onemogoča zadosten privzem železa v organizem (pa čeprav ob zadostnem prehranskem vnosu). Tudi v primeru anemije zaradi pomanjkanja vitamina B12 se težava rešuje z dodatki vitamina (peroralno in intravenozno). Transfuzije krvi so le redko potrebne, zanje pa se zdravniki odločijo ob težkih stopnjah anemije ali okvarah kostnega mozga.

V prejšnji številki smo pisali o medsebojnem vplivu med vitamini in minerali, kjer smo razložili, da lahko povečanje enega izmed mineralov/vitaminov pomembno vpliva na privzem ali zalogo drugih elementov v organizmu. Prav zato je zelo pomembno, da potek zdravljenja določi zdravnik, ki bo pretehtal vse možnosti zdravljenja, preveril našo krvno sliko (ne le stanje hemoglobina) in določil morebitne odmerke vitamina/minerala. Ob ugotovitvi pomanjkanja hemoglobina namreč zdravniki po navadi preverijo tudi stanje železa, folne kisline in vitamina B12.

Kaj lahko storimo sami?

Na nekatere dejavnike, ki povzročijo pojav anemije, ne moremo vplivati (na primer na pojav nekaterih kroničnih bolezni), vseeno pa z zdravo prehrano lahko naredimo veliko:


  • pazimo na zadosten vnos vitamina B12, ki se nahaja v jetrih, jajcih, mesu, ribah, kvasu in mleku. Vegani morajo zelo paziti, da potrebe po tem vitaminu pokrijejo s pomočjo prehranskih dodatkov! Nosečnicam in dojenčkom (ter majhnim otrokom) močno odsvetujem vegansko dieto – starši naj zanje rajši izberejo vegetarijansko prehrano, če ne želijo, da njihovi malčki uživajo meso;
  • pazimo na zadosten vnos železa, ki se v večjih količinah nahaja v ribah, rdečem mesu, špinači, jetrih in fižolu (obenem pa uživamo živila, bogata z vitaminom C);
  • pazimo na vnos folne kisline;
  • se nasploh zdravo prehranjujemo in tako zmanjšamo možnosti za nastanek mnogih črevesnih bolezni, vnetij in bolezni želodca. Tako tudi skrbimo za zdravje naših ledvic, ki imajo pri »zdravju« krvi pomembno vlogo;
  • ne uživamo prevelikih količin alkoholnih pijač.

Piše: Mjuša Krevs, mag. inž. preh.

VEČ VSEBIN: