Prehranska dopolnila – pogovarjali smo se s prof. Borutom Štrukljem

Tudi na slovenski trg prihajajo iz dneva v dan novi izdelki, tako imenovana prehranska dopolnila, za katere proizvajalci zatrjujejo, da krepijo imunski sistem, blažijo stres, izboljšujejo slabo prebavo, lajšajo vnetja, težave v meni, obnavljajo obrabljene kosti, pomagajo pri hujšanju itd.

Borut Štrukelj
Prof. dr. Borut Štrukelj, magister farmacije, predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

O tem, kako koristna ali pa tudi nekoristna so, smo se pogovarjali s prof. dr. Borutom Štrukljem, magistrom farmacije, predstojnikom Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, ki različna prehranska dopolnila že dolgo raziskuje.

Kaj povečuje potrebo po vnosu antioksidantov: nosečnost in dojenje, faza hitre rasti (otroci in mladostniki), večji športni napori, staranje, akutne in kronične bolezni, uživanje zdravil, neustrezna ali kakovostno pomanjkljiva prehrana, duševni in telesni napori, stres, kajenje, onesnaženo okolje itd.

Kaj so prehranska dopolnila in kako se, če se, ločijo od zdravil?

Nekoliko poenostavljeno bi lahko rekli, da so prehranska dopolnila namenjena: zdravim kot dopolnila k osiromašeni prehrani, bolnim pa kot zdravila.

A iz prakse vemo, da ni zmeraj tako. Če vzamem za primer česnove proizvode, lahko rečem, da jih v veliki meri uvrščamo med prehranska dopolnila, nekateri med njimi pa so registrirani tudi kot zdravilo brez recepta. Podobno je pri izdelkih iz ameriškega slamnika, ki je znan kot ojačevalec obrambnega sistema. Čeprav vsebujejo enako količino izvlečka, so nekateri taki proizvodi registrirani kot zdravila, drugi pa kot prehranska dopolnila.

Dejstvo je, da naša zakonodaja uvršča prehranska dopolnila (vitamine, minerale, vlaknine, probiotike itd.) med živila.

Ja! Zato veljajo zanje manj stroga pravila kot za zdravila. Poleg tega se prehranska dopolnila, v nasprotju z zdravili, lahko prodajajo tudi v nekaterih trgovinah z živili, drogerijah in »zelenih lekarnah«.

Ob prihodu novega prehranskega dopolnila na trg je potrebna le prijava na ministrstvo za zdravje, pozneje pa se ta dopolnila ne nadzorujejo strožje kot druga živila?

Tako je. Gotovo tudi veste, da se zdravil na recept ne sme oglaševati. Oglašujejo se lahko samo zdravila za samozdavljenje, torej zdravila brez recepta, kjer je dovoljeno navesti, kaj zdravijo, oziroma za kaj se uporabljajo. Prehranska dopolnila pa se lahko oglašujejo, le v  oglasnih sporočilih se ne sme navajati, da karkoli zdravijo.

Če neko prehransko dopolnilo res izkazuje terapevtski oziroma zdravilni učinek, bi ga veljalo registrirati kot zdravilo?

Po moje že, čeprav je postopek registracije izjemno dolg, zahteven in tudi drag. Prav zato mnogi proizvajalci prehranskega dopolnila, čeprav izkazuje zdravilne učinke, pogosto ne registrirajo kot zdravilo.

Prehranska dopolnila torej niso zdravila, a Slovenci jih pogosto zamenjujejo z njimi.

Včasih je dejansko težko reči, da neko prehransko dopolnilo ni tudi zdravilno. Zato proizvajalcem, kot sem že rekel, svetujemo, da prehransko dopolnilo, ki s študijami dokazuje zdravilnost, registrirajo kot zdravilo.

Za nekatera prehranska dopolnila je zdravilni učinek celo dokazan z obsežnimi znanstvenimi študijami?

Kot primer naj navedem čez osemsto znanstvenih člankov, ki raziskujejo vpliv zmesi antioksidativnih učinkovin z imenom pycnogenol, vendar se ta izdelek po vsem svetu trži kot prehransko dopolnilo.

So prehranska dopolnila novost?

Pravzaprav ne. Že kmalu po drugi svetovni vojni so morali osnovnošolci vsak dan zaužiti žlico ribjega olja in vitaminski koncentrat, da bi zrasli v zdrave ljudi.

Tedaj je bila hrana vitaminsko in mineralno osiromašena. Brez teh dopolnil bi prebivalstvo bolj obolevalo. Prav tako so pred več stoletji ženskam, ki so bile slabokrvne, v jabolko zarili zarjavele žeblje, pustili tako »prehransko dopolnilo« dva dni čakati, nakar so ga smele pojesti. Seveda brez žebljev. Tako so takrat vnašali železove ione v telo.

Prehranska dopolnila torej niso nevarna?

Običajno niso, lahko pa postanejo, če jih posameznik je kot bombone in še skupaj z drugimi prehranskimi dopolnili ter zdravili. Potrošnikom bi svetoval, naj ne kupujejo prehranskih dopolnil od neznanih ponudnikov na spletu, ker je lahko njihova kakovost zelo dvomljiva, saj jih nihče ne nadzoruje. Drugače je s spletnimi lekarnami, ki pa morajo biti znane in predvsem sledljive.

Stroka je ugotovila, da nekatera prehranska dopolnila ali domača zdravila povečajo, zmanjšajo ali celo spremenijo delovanje osnovnega zdravila.

Takšna znana primera sta šentjanževka ali grenivka v kapsulah, pa tudi česnovi pripravki ali bela omela. Učinkovine v prehranskem dopolnilu namreč vplivajo na metabolizem v jetrih in lahko zavirajo ali povečujejo delovanje encimov, ki metabolizirajo zdravilno učinkovino. Tako lahko ta v kombinaciji s prehranskim dopolnilom deluje močneje ali pa šibkeje. Zato bi bilo pametno, če bi se bolniki o jemanju prehranskih dopolnil pogovorili z zdravnikom.

Kdaj priporočate jemanje prehranskih dopolnil?

Takrat, ko prehrana ni redna, kakovostna in raznovrstna. To velja predvsem za tiste, ki ne marajo sadja in zelenjave ali ju zaradi bolezni ne morejo jesti. Ti dodatki so smiselni tudi ob hudih duševnih in telesnih naporih, po preboleli hudi in dolgotrajni bolezni, pa v visoki starosti, ko telo ne zmore več vsrkati vsega koristnega, kar posameznik zaužije. Žal pa vitaminske in mineralne tablete ne morejo v celoti nadomestiti sadja in zelenjave oziroma uravnotežene prehrane.

Kaj moramo povedati farmacevtu oziroma farmacevtskemu tehniku, če ne vemo, katero prehransko dopolnilo bi nam koristilo?

Povedati mu morate vsaj štiri stvari:

– kakšne težave imate in zakaj želite jemati prehransko dopolnilo

– komu je namenjeno; ga kupujete zase ali za koga drugega

– katera zdravila ali prehranska dopolnila ste že preizkusili v ta namen in s kakšnim uspehom

– katera zdravila, predpisana na recept, jemljete, oziroma ali imate kakšno kronično bolezen ali alergijo.

Ali naj, denimo, zdrav človek, ki se raznoliko prehranjuje, jemlje še prehranska dopolnila?

Le občasno, pred zimo, da ne zboli, ali spomladi pri spomladanski utrujenosti. Sicer pa le ob okužbah, boleznih, večjih naporih ali drugih obremenitvah, in še to vedno le en sam preparat in v okviru priporočenega dnevnega odmerka.

Zelo pogosto se govori in piše o antioksidantih. Kaj so te snovi?

Ščitijo naše celice in tkiva pred oksidativnimi procesi oziroma pred kisikovimi radikali, ki jih laično imenujemo prosti radikali. Antioksidanti so v bistvu lovilci teh kisikovih radikalov, ki sicer nastajajo neprestano, a če se ne nevtralizirajo, povzročajo prehitro staranje in sodelujejo pri različnih boleznih.

Več pojemo, več kisika potrebujemo, zato nastane v našem telesu še več kisikovih radikalov, ki uničujejo zdrave celice.

Ljudje s previsoko telesno težo imajo v svojem telesu več kisikovih radikalov kot tisti, ki so vitke postave, ob predpostavki, da oboji relativno enako stresno živijo in so v približno enakem fiziološkem stanju in okolju. Zato je zdravo imeti primerno telesno težo! Sicer pa ima posameznik v telesu še več kisikovih radikalov, če kadi, se preveč sonči, je telesno neaktiven, kar naprej v stresu, premalo spi in počiva itd.

Ko je število škodljivih kisikovih radikalov preveliko, se poruši ravnotežje in zaščitni mehanizem telesa je premagan.

Tako je. Naj omenim, da te škodljive kisikove spojine nastajajo tudi pod vplivom škodljivih vplivov iz okolja, kot so avtomobilski izpušni plini, nitriti, sredstva za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev itd. Nastajajo tudi pri pretiranih fizičnih naporih, pri stresu, pri številnih boleznih, tudi pri raku.

Najbolje bi bilo preprečiti nastanek prevelike količine prostih kisikovih radikalov z zdravim načinom življenja, mar ne?

To bi bilo idealno! Ko prosti radikali enkrat prevladajo nad našimi fiziološkimi regulatornimi mehanizmi, telo ni več zdravo, ampak je že pod oksidacijskim stresom. Procesi obolenj so že v teku, čeprav morda sprva še nismo bolni, a se že slabo počutimo, smo utrujeni itd.

Kot vem, mladi jedo čedalje bolj nezdravo hrano: predvsem pečen krompirček, ocvrto meso, pice itd. Torej kalorično hrano, bogato z maščobami, z vse manj antioksidantskih hranil. Tudi gibanje mnogim ne diši preveč.

Se strinjam. Takšni obroki vsebujejo premalo sadja, zelenjave in preveč maščob. Namesto zdravega ravnovesja med viri prostih radikalov in antioksidantskimi hranili imajo neravnovesje med njmi. Zato ni nič čudnega, da tudi mlada generacija ni več najbolj zdrava.

Naštejte nam, prosim, nekaj obolenj, ki nastanejo zaradi prevelike količine prostih kisikovih radikalov.

Pravzaprav gre za celo kopico neravnovesij, ki se pri enem posamezniku pokaže kot žilno obolenje, pri drugem kot alergija, bronhitis in astma, pa obolenja živčnih poti, ne nazadnje tudi različna rakava stanja.

Ali vi kdaj jemljete anitioksidante?

Občasno, ko imam veliko delovnih obveznosti, jemljem prehransko dopolnilo abigenol, ki smo ga izumili, naj se pohvalim, na naši univerzi. Gre za zmes visoko učinkovitih antioksidantov, ki so pridobljeni iz skorje jelk in smrek iz kočevskih gozdov. Ta dodatek povišuje obrambno sposobnost telesa in učinkovito onesposobi kisikove radikale, ki jih imamo ljudje s starostjo vse več. Poleg tega mi dajo tudi več energije za delo.

Kaj bi svetovali: kislo zelje, skledo solate, pomarančo ali tableto vitamina C?

Vsekakor kislo zelje, skledo solate ali pomarančo, pa ne toliko zaradi vitamina C kot zaradi ostalih koristnih snovi: vlaknin, mineralov, ostalih vitaminov. Vsak dan naj bi vsak človek pojedel okoli pol kilograma surovega sadja in zelenjave.

In mimogrede: že dolgo je znano, da je vitamin C v sadju po zgradbi sicer enak vitaminu C, ki je umetno pridobljen, vendar so v sadju tudi druge koristne snovi: predvsem flavonoidi, ki skupaj z vitaminom C še močneje delujejo, recimo protivnetno, krepijo ožilje itd. Zelenjavo in sadje priporočam, ker tako poleg vitaminov in mineralov ter zaščitnih snovi zaužijemo še veliko neprebavljivih vlaknin in balastnih snovi, ki pospešujejo oziroma urejujejo prebavo, poleg tega pa odstranjujejo iz prebavil škodljive presnovke.

Katere vrste prehranskih dopolnil poznamo?

Delimo jih v več glavnih skupin. Poleg vitaminov in mineralov imamo še antioksidante: za povečevanje fizične moči, povečanje spominskih sposobnosti in boljšo koncentracijo, izboljšanje kakovosti in videza kože, pospešitev in ureditev prebave, preprečevanje in omilitev uroloških okužb, uravnavanje imunskega sistema, povečanje odpornosti proti različnim povzročiteljem bolezni.

Kateri ljudje potrebujejo prehranska dopolnila?

Bolniki oziroma rekonvalescenti in tudi športniki, zlasti poklicni oziroma vrhunski, pa ljudje, ki res veliko delajo, ljudje v hudem stresnem okolju, ki imajo zelo odgovorna delovna mesta, ter starejši ljudje.

Nosečnice naj bi jemale folno kislino?

Ginekologi priporočajo, da bodoča starša (ne le ženska, pač pa tudi moški!) že nekaj mesecev pred načrtovano nosečnostjo živita čim bolj zdravo. Ženske naj bi že tri mesece pred načrtovano nosečnostjo začele jemati folno kislino (400 mikrogramov dnevno), ki je vitamin skupine B, imenovan B9, in ugodno vpliva na razvoj ploda. Jemale naj bi jo vsaj do osmega meseca nosečnosti.

Kaj pa naj starši, če sploh kaj, dodajajo dojenčkom?

Pri dojenčkih je smiselno dodajati vitamina A in D ter minerala železo in fluor, vendar vse pod nadzorom pediatra.

Mnogo žensk ima osteopenijo, ki napoveduje osteoporozo ali trhle kosti. Naj jemljejo kalcij in vitamin D?

Ja. Pri tem oblika kalcija ni tako pomembna, kot lahko poslušamo vsak dan v javnih občilih. Pomembno je, da se kalcijevi ioni absorbirajo v organizem in naložijo v kosteh, ne pa, ali prihajajo iz eksotičnih morskih globin in podobno.

Kakšna dopolnila naj bi jemali revmatiki?

Revma je le ena od oblik vnetnih procesov, ki so povezani z delovanjem imunskega sistema. Imunski sistem pa dobro uravnavajo polisaharidi iz medicinskih gob in kvasovk. Priporočam tudi glukozamin, ki je že prešel zaželeno razvojno pot iz prehranskega dopolnila v zdravilo brez recepta, dobre izkušnje pa imamo tudi s pycnogenolom oziroma abigenolom v primeru revmatoidnega artritisa. Vnetje manjšajo tudi omega-3 maščobne kisline.

Ženske in moški imajo pogosto vnetje mehurja in sečnih poti. Namesto antibiotika, ki ni nedolžno zdravilo, je dobro morda najprej poskusiti s samozdravljenjem?

Dobre izkušnje imamo z izvlečki borovnic in predvsem brusnic, saj antocianini, ki so v tem sadju, opazno zmanjšujejo vezavo bakterij na stene sečil in tako zmanjšajo verjetnost razvoja bakterijskih okužb.

Kaj pa naj bi, če sploh kaj, jedli kot dodatek k prehrani diabetiki?

Diabetiki z razvito sladkorno boleznijo tipa II, pri kateri gre za motnje v delovanju inzulinskih receptorjev, zaradi česar je koncentracija glukoze v krvi prevelika, v celicah pa premajhna, naj bi jemali več vitamina C, saj imajo pogosto poškodovano ožilje. Koristijo jim tudi polifenolni antioksidanti, ki so v pycnogenolu in abigenolu, ter so zaviralci alfa glukozidaze in se zato manj ogljikovih hidratov cepi v prebavilih, kar ugodno vpliva na koncentracijo krvnega sladkorja.

Ali obstaja kaj proti krčnim žilam in visokemu krvnemu tlaku?

Znana so prehranska dopolnila z izvlečki iz gloga, ki vsebuje flavonoide, ti pa ugodno vplivajo na prepustnost in fleksibilnost žil, kar dolgoročno uravnava tudi povišan krvni tlak. Podobno delujeta še ksantohumol iz hmelja ali pa resveratrol iz rdečega jagodičja. No, resveratrol najdemo tudi v rdečem vinu. Kozarec do dva pri obroku bo zato blagodejno deloval tudi na naše žilje.

Kako delujejo prehranski dodatki za hujšanje?

Verjemite mi, da pri hujšanju čudežnih tabletk ni, čeprav nestrokovnjaki obljubljajo vse mogoče. Edino pravilo je: zmanjšanje vnosa kalorij in povečevanje porabljanja kalorij z gibanjem. No, od prehranskih dopolnil bi omenil hitosan, ki lahko nekoliko pomaga pri hujšanju, saj nekoliko veže maščobe v hrani, ali pa zeleni čaj z veliko epigalokatehin galata. Še bolj obetavni učinki se kažejo pri uporabi glukomanana, kar je velika novost. Mimogrede, le glukomananu je Evropska agencija za zdravo prehrano pripisala pozitivne učinke na hujšanje.

Kaj pa naj bi jemali, denimo, ljudje po Abrahamu, da bi bili čim dlje čim bolj zdravi in vitalni ter da ne bi zboleli ne za rakom ne za drugimi kroničnimi boleznimi?

Tu se moram nasmehniti: približujem se Abrahamu in vsak dan se bolje počutim. Kot sem že rekel, občasno jemljem abigenol in selen. Še starejšim od sebe svetujem občasno jemanje vitaminsko-mineralnih dopolnil, saj imajo pogosto premalo železa, kalcija, cinka, magnezija, riboflavina ter vitaminov A, D, B6 in B12.