V zobozdravstveno ordinacijo ste prišli na pregled, ker je od zadnjega minilo že precej časa. Zobozdravnik opravi pregled, nato pa vas pošlje še na rentgensko slikanje zob – otropan. Se sprašujete, zakaj je to obsevanje potrebno?
Kaj je oralni radiološki pregled?
Besedna zveza opisuje slikovno diagnostiko, ki je sestavni del klinične preiskave v zobozdravstvu. Slikovno nam prikaže zobna in obzobna tkiva, čeljusti in okolne anatomske strukture, ki jih ne moremo pregledati med kliničnim pregledom na zobozdravniškem stolu. Njen pomen je v zgodnjem in natančnejšem odkrivanju bolezenskih sprememb v predelu ustne votline in obraza. V nadaljevanju vam želimo razložiti, kako s pomočjo slikovne diagnostike razpoznavamo najpogostejša stanja, s katerimi se srečujemo pri svojem delu, to so karies, parodontalna bolezen in periapikalni parodontitis.
Kako na rentgenski sliki prepoznamo različne strukture?
Verjetno ste že kdaj v roko prijeli svoj ortopan, torej sliko celotnega zobovja, ali lokalni rentgenski posnetek, torej sliko le nekaj posameznih zob, in vse kar ste opazili, so bile različne nianse sivin, od bele do črne. Rentgensko slikanje temelji na različnih fizikalnih lastnostih posameznih tkiv. Ob prehodu skozi snov se rentgenski žarki razpršujejo, sipajo in slabijo. Tkiva z visokim deležem mineralnih snovi, kot so kosti in zobje, slabijo rentgenske žarke bolj kot mehka tkiva, na primer dlesen, zato so prvi na sliki videti kot svetli predeli, slednji pa kot temni predeli. Zavedati se moramo, da rentgenske slike predstavijo tridimenzionalne strukture le v dveh dimenzijah, zato se določeni predeli prekrivajo, niso vidni ali postanejo popačeni. Nekatere paciente pred zahtevnimi posegi, kot je na primer vstavitev implantatov, pošljemo na tridimenzionalno računalniško tomografsko slikanje, ki ga poznamo pod imenom CBCT.
Zakaj en pacient potrebuje ortopan, drugi lokalne slike zob, tretji pa oboje?
V zobozdravstvu je najpogostejša slikovna preiskava periapikalno slikanje. Prikaže nam enega ali več zob, skupaj s čeljustno kostjo. Pomaga nam pri koreninskem zdravljenju, in sicer ga med drugim uporabljamo za razpoznavo razredčitve kosti zaradi vnetja v zobu in ocenjevanje kakovosti polnitve kanalov po endodontskem zdravljenju. Primerno je tudi za spremljanje morebitnih vnetij ob implantatih.
Ortopan oz. panoramsko slikanje je pregledna slika obeh čeljusti in okolnih struktur. Na ta način lahko prepoznamo neizrasle zobe, ki so še v kosti, ocenimo izgubo kosti zaradi parodontalne bolezni ali dolgotrajne brezzobosti. Iz slike pa lahko razberemo tudi prisotnost cist, obrabo čeljustnih sklepov, prezračenost sinusov in celo prisotnost aterosklerotičnih plakov v vratnih žilah. Ko boste naslednjič gledali svoj ortopan, bodite pozorni na orientcijo. Slika se namreč bere, kot da je položena na pacientov obraz, torej sta leva in desna stran zamenjani.
Slikanje zobnih kron oz. bitewingi je odlična pomoč pri razpoznavi kariesa stičnih ploskev zobnih kron. Le-ta je pri kliničnem pregledu večkrat neopazen ali pa nismo povsem prepričani, ali je prisoten karies ali gre le za zabarvanje. Omogoča zgodnjo diagnostiko in zdravljenje, še preden bi karies napredoval do zobnega živca.
Kako na rentgenski sliki prepoznamo karies, parodontalno bolezen ali vnetje zobnega živca?
Karies je področje manjše mineralizacije, ki manj oslabi rentgenske žarke in se vidi kot temnejše obarvano področje. Rezultate rentgenske preiskave vedno primerjamo z najdbami pri kliničnem pregledu. Rentgenska slika nam omogoča oceniti globino kariesa in morebitno prizadetost živca. Omogoča tudi spremljanje napredovanja ali mirovanja kariesa, če primerjamo skozi čas več zaporedno posnetih slik.
Stopnjo napredovanja parodontalne bolezni lahko grobo ocenimo iz panoramskega posnetka. Pokaže znižan nivo čeljustne kosti ter morebitne klinaste defekte kosti ob posameznih zobeh, kjer so močneje prizadeti določeni zobje. Lahko so prizadeta tudi razcepišča korenin pri zadajšnjih zobeh.
Periapikalni parodontitis je vnetje, ki nastane zaradi propada zobne pulpe, ki vsebuje žile in živce, ki oskrbujejo zob. Nastane zaradi vdora bakterij v kostnino ob vršku korenine zoba. Kaže se kot temna, bolj ali manj okrogla sprememba. Spremenjena je tudi špranja ob korenini. Spremembe so sicer vidne šele po določenem času, zato rentgenska slika ne bo povsem značilna pri pacientih, ki zaradi bolečega zoba takoj poiščejo pomoč.
Je obsevanje res potrebno?
Škodljivost sevanja je odvisna od vrste žarkov, vrste obsevanega tkiva ter prejetega odmerka ionizirajočega sevanja. Pri odločitvi za rentgensko slikanje moramo pretehtati možne škodljive učinke sevanja in koristnost podatkov, ki jih s tako preiskavo dobimo, pri čemer naj te informacije vplivajo na način in potek zdravljenja. Naj vas pomirimo, da so odmerki, ki jih pacienti prejmejo pri diagnostičnem slikanju v zobozdravstvu, nizki in primerljivi z odmerki, ki jih sicer dobimo iz okolja zaradi naravnega sevanja. Za jasnejšo predstavo, v kolikšnem času iz okolja prejmemo enak odmerek, je bila uvedena enota BERT (Background Eqivalent Radiation Time). Tako lahko ugotovimo, da izpostavitev pri slikanju ortopana ustreza 28 uram, lokalne slike zoba pa 4 do 16 uram. Pri poletu z letalom prek Atlantika prejmemo sevanje, kot bi ga sicer v 5 dneh.