Tako migrenski napadi kot glavoboli v skupkih naj bi bili tesno povezani s cirkadianim ritmom*. Verjetnost za tovrstne težave je tako v določenih delih dneva in v določenih delih leta posebej velika. To so ugotovitve nove študije, ki je bila marca objavljena v znanstveni reviji Neurology.
*Cirkadiani ritem je termin, ki poimenuje ciklično menjavanje dnevnega in nočnega ritma v odvisnosti od pogojev v okolju. Gre za prilagoditveni mehanizem, značilen za živa bitja. Zanj se uporablja tudi izraz biološki ritem oziroma bioritem. Cirkadiani ritem ne vpliva samo na naše cikle spanja in budnosti, ampak tudi številne druge telesne funkcije oziroma procese, vključno s prebavo in uravnavanjem telesne temperature.
Migrene pogostejše podnevi, glavoboli v skupkih pa ponoči
Zanimivo je, da je za uravnavanje cirkadianega ritma oziroma cirkadianih ritmov v veliki meri odgovoren hipotalamus, torej del možganov, za katerega se domneva, da je tesno povezan tako z migrenami kot z glavoboli v skupkih. Tudi osebe, ki se že dlje časa spopadajo s tovrstnimi težavami, simptomi nemalokrat presenetijo povsem nepripravljene. Če gre za zelo hudo obliko glavobola, morajo nato odpovedati načrtovane aktivnosti za tisti dan ali celo za več dni. Izsledki nove študije bi lahko vsaj nekoliko prispevali k predvidljivosti. Raziskovalci, ki so pripravili uvodoma omenjeno študijo, so ugotovili, da so migrenski napadi najpogostejši podnevi in da so simptomi običajno najintenzivnejši med aprilom in oktobrom. Glavoboli v skupkih so po drugi strani bolj značilni za nočni čas, simptomi pa se najpogosteje pojavljajo spomladi in jeseni. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem glavobolov, sicer že kar nekaj časa vedo, da je za glavobole v skupkih značilen precej ustaljen dnevni cikel, zato izrazita povezava med to obliko glavobolov in cirkadianim ritmom ni bila posebno presenetljiva. Po drugi strani pa so bile precej bolj presenetljive ugotovitve, povezane z migrenskimi napadi, saj se o migrenah običajno ne razmišlja kot o težavi, ki je tesno povezana z bioritmom.
V ozadju najverjetneje genetski dejavniki
Raziskovalci so se do navedenih ugotovitev dokopali s pomočjo analize 72 predhodno objavljenih študij, osredotočenih na preučevanje potencialne povezave med cirkadianim ritmom in migrenskimi glavoboli/glavoboli v skupkih. Študije so vključevale podatke o uri in mesecu migrenskih napadov pri osebah, ki so sodelovale v raziskavah. Obenem pa so bili na voljo tudi podatki o genetskih posebnostih, povezanih s cirkadianim ritmom, značilnih za osebe, ki se spopadajo z migrenami/glavoboli v skupkih. Raziskovalci so tako ugotovili, da na cirkadiani ritem vpliva pet od devetih genov, povezanih z glavoboli v skupkih. Obenem pa so odkrili kar sto genov, povezanih z migrenami, ki so obenem povezani tudi s cirkadianim ritmom. Kot se zdi, torej na povezavo med migrenami/glavoboli v skupkih in cirkadianim ritmom v veliki meri vplivajo genetski dejavniki.
Hipotalamus, del možganov, ki – kot omenjeno – nadzoruje cirkadiani ritem, pomaga pri uravnavanju dveh izjemno pomembnih hormonov, in sicer kortizola in melatonina. Naš cirkadiani ritem je v veliki meri pogojen prav s tema dvema hormonoma. Kortizol namreč telesu sporoči, da moramo biti budni, medtem ko je povečevanje količine melatonina signal, da se približuje čas za spanje. Analiza razpoložljivih podatkov je razkrila, da so tako za ljudi, ki imajo težave z migrenami, kot za tiste, ki jih pogosto mučijo glavoboli v skupkih, značilne nižje vrednosti melatonina. Pri osebah, ki se spopadajo z glavoboli v skupkih, pa so bile obenem zaznane tudi povišane vrednosti kortizola. Te ugotovitve bi bile lahko osnova za prilagojeno uporabo zdravil (npr. zjutraj namesto zvečer), kar bi lahko zmanjšalo pogostost in intenzivnost težav z migrenami/glavoboli v skupkih.