Slepič (apendiks) je majhen organ, ki ga tvori limfatično tkivo in imunske celice tako kot nebnice v našem grlu. Zato slepiču nekateri pravijo tudi »trebušna tonzila«.
Dokler nam ne dela težav, se redkokdaj spomnimo nanj, lahko pa postane hudo nevaren, če pride do vnetja.
Slepič se nahaja tam, kjer se tanko črevo izteka v debelo črevo, lahko rečemo tudi, da je začetni del debelega črevesa. Dolg je približno 8 cm, lahko tudi manj ali več, pri nekaterih ljudeh celo 20 cm. Nad slepičem je nekakšen ventil oziroma zaklopka, ki preprečuje, da bi vsebina prebavljene hrane iz debelega črevesa zatekala nazaj v tanko črevo.
Dolgo je bil slepič uganka za stroko
Na podlagi niza opazovanj in eksperimentov so raziskovalci Medicinskega centra Duke University ugotovili, da slepič vendarle ima razlog za svoj obstoj – kot “varna hiša” za koristne bakterije, ki živijo v človeškem črevesju. Črevesje je poseljeno z različnimi mikrobi, ki pomagajo prebavnemu sistemu razgraditi hrano, ki jo zaužijemo. V zameno pa črevesje tem bakterijam zagotavlja hrano in varnost. Eden od avtorjev raziskave odkriva, da so celice imunskega sistema, ki jih najdemo v slepiču, namenjene zaščiti dobrih bakterij. Koristne bakterije v slepiču, ki pomagajo pri prebavi, lahko premagajo napade driske, ki popolnoma izprazni črevesje, in se nato pojavijo, da ponovno naselijo črevesje.
Najpogostejši vzrok za nastanek akutnega vnetja je zapora slepiča s strjenim blatom, ki se nabere okrog tujkov ali pa neprebavljenih delcev hrane, ki jih prebavni sokovi niso razgradili ali pa jih tanko črevo ni vsrkalo. Tukaj se lahko zadržijo več ur ali dni, poškodujejo mehko sluznico črevesne stene ter povzročijo vnetje.
V slepiču so skupine obrambnih celic – limfocitov, ki pomagajo pri obrambi in razstrupljanju. Včasih pa ta obramba odpove in začne se lahko nevarno vnetje. Lahko se nakopičijo tudi bakterije, ki vdirajo iz debelega črevesa, virusi, zajedavci ali druge snovi, ki ovirajo odprtino slepiča, odgovarja Sebastian Stefanović, dr. med., spec. gastroenterologije iz Diagnostičnega centra Bled.
Ob vnetju se sluznica slepiča zadebeli, slepič se napolni s sluzjo in lahko oteče na večkratno velikost, kar povzroči njegovo slabšo prekrvavitev, zastoj limfe in odmiranje. Slepič lahko poči, njegova vsebina pa se razlije v trebušno votlino, kar vodi do vnetja potrebušnice (peritonitis), lokalnega ognojka, lahko pa tudi v sepso.
Če pravočasno ne poiščemo zdravniške pomoči, je lahko stanje smrtno nevarno.
Znaki vnetja so lahko značilni ali neznačilni
- Vnetje slepiča (apendicitis) se lahko začne s pomanjkanjem teka, slabostjo, zaprtostjo ali drisko, lahko tudi bruhanjem.
- Prisotne so težave pri odvajanju plinov in blata.
- Pojavijo se bolečine v okolici popka, ki se selijo v spodnji desni del trebuha. Na začetku bolečine niso nujno izrazite, potem pa se postopno stopnjujejo. V napredovali fazi lahko ves trebuh postane občutljiv na pritisk in zelo trd.
- Lahko pa vsi znaki niso izraženi in se vnetje kaže le z bolečino v trebuhu, ki jo poslabšajo kašljanje, kihanje ali globoko dihanje.
- Bolnik ima lahko tudi mrzlico in nekoliko povišano telesno temperaturo.
- Razlika med temperaturo, ki jo merimo pod pazduho, in temperaturo, ki jo merimo v rektumu (danki), lahko nakaže sum na vnetje slepiča. Rektalna temperatura je namreč pri vnetju slepiča do ene stopinje višja.
Vnetje slepiča lahko včasih tudi spregledamo, pojasnjuje gastroenterolog Sebastian Stefanović, ravno zato, ker njegovi simptomi niso vedno značilni. Na začetku vnetja lahko simptomi spominjajo na blago prebavno motnjo, kar lahko povzroči, da ljudje odlašajo z obiskom zdravnika. Vendar pa je pomembno, da se o simptomih, ki trajajo več kot nekaj ur, pogovorite z zdravnikom, saj lahko zdravljenje vnetja slepiča pomeni razliko med hitrim okrevanjem in resnimi zapleti.
Zato je smiselno že ob najmanjšem sumu na vnetje slepiča poiskati zdravniško pomoč. Nikoli namreč ne vemo, kako se bo vnetje slepiča razvijalo in vedno je možno, da se ognojek iz slepiča razlije v trebušno votlino. Dobro je vedeti, da v takšnem akutnem stanju ni dovoljeno uživanje kakršne koli hrane ali pijače.
Organizem v najboljšem primeru lahko tudi omeji bolezensko vnetno področje z zlepljanjem in zarastlinami ali pa se ognojek iz slepiča izprazni v debelo črevo, tako težave običajno prenehajo v dobrih 10. dneh. Vendar pa, ko se je enkrat slepič že vnel, se težave navadno povrnejo. Takšna kronična oblika se lahko razvije v akutno kadar koli, lahko pa nikoli.
Diagnostične metode za prepoznavo vnetja slepiča vključujejo preiskave krvi, ultrazvok trebuha in računalniško tomografijo (CT). Če simptomi niso tipični, lahko zdravnik naredi fizični pregled trebuha in opravi določene preiskave za izključitev drugih vzrokov za bolečine v trebuhu, pojasnjuje gastroenterolog Stefanović.
Simptomi vnetja slepiča so lahko zakriti pri nosečnicah in bolnikih z atipično lego slepiča. Upoštevati je treba številna stanja, ki se kažejo z bolečinami v trebuhu, kot je na primer zunajmaternična nosečnost, bolezni sečnega mehurja, nekatere internistične bolezni, na primer ketoacidoza pri sladkornih bolnikih, vnetje žolčnika ali trebušne slinavke, jetrna porfirija.
Sogovornik pove, da je kirurška odstranitev celotnega slepiča najbolj učinkovita metoda zdravljenja. Lahko ga odstranijo s klasično metodo ali laparoskopsko. Če se vnetje slepiča zdravi pravočasno, je verjetnost zapletov zelo nizka. Lahko se ga zdravi tudi z antibiotiki, vendar se za to možnost redkeje odločajo.
Okrevanje po laparoskopski operaciji traja nekaj dni. Nekoliko daljše je po klasični operaciji. Ob ustrezni dieti traja približno en do dva tedna. Obstaja pa določeno tveganje za okužbo operativne rane.
Po operaciji je potreben počitek, izogibati se je treba fizičnim naporom vsaj tri do štiri tedne, da se trebušna stena dokončno zaceli.
Čeprav ni dokazov, da bi lahko preprečili vnetje slepiča z načinom prehranjevanja ali drugimi spremembami življenjskega sloga, pa vendar lahko z zdravim načinom življenja zmanjšamo tveganje za druge zdravstvene težave, zaključuje sogovornik.
Kako lahko podpremo zdravje slepiča?
Naravna medicina vključuje prehrano z visoko vsebnostjo vlaknin, veliko polnozrnatih izdelkov ter svežega sadja in zelenjave med dejavnike, ki zmanjšujejo tveganje za vnetje slepiča.
- Hrana z nizko vsebnostjo vlaknin je navadno bogata s sladkorji in lahko povzroči težave, kot so prebavne motnje in zaprtje (obstipacijo), kar je neugodno za zdravje slepiča.
- Temeljito žvečenje pomaga pri prebavi hrane. Če hrana ni dobro prežvečena, se ne bo dobro prebavila, kar lahko ustvari pogoje za zamašitev slepiča.
- Predvsem pa se je v dobro slepiča treba izogibati obilnim in zelo mastnim obrokom, predelani, predvsem ocvrti hrani z veliko vsebnostjo transmaščobnih kislin, in mesni hrani, ki je težko prebavljiva, zlasti surovim še krvavim zrezkom (ki tudi sicer niso priporočljivi zaradi prenosa raznih povzročiteljev bolezni), konjskemu mesu, drobovini, klobasam.
Uradna medicina navaja, da ni dovolj dokazov, da bi bilo težave s slepičem mogoče lajšati z uživanjem določenih živil, a vendar nekateri viri navajajo tudi naravne rešitve:
- Dovoljeno je pitje vode le po požirkih, čez ves dan.
- Nekateri svetujejo tudi sok škrlatne ehinaceje (ameriškega slamnika) po požirkih 4-krat na dan.
- Ko se stanje nekoliko umiri ali pa po prebolelem vnetju, je dovoljeno uživati rastlinski klorofil, raztopljen v vodi, sok iz svežega korenja, kumar, rdeče pese in sok aloe vere.
- Rastlina triplat ima zdravilne lastnosti, ki naj bi ugodno vplivale na zdravje slepiča. Najboljši način za uživanje triplata je kuhanje njegovih semen v vodi, ki jo potem popijemo.
- V primeru otekanja je blagodejna masaža trebuha z mandljevim oljem in toplimi obkladki na področju spodnjega desnega predela trebuha. Vendar topli obkladki niso dovoljeni pri akutnem vnetju.
- V prehrano naj bi vključili limone in ingver.
- Priporočajo uživanje mungo fižola in tudi polnovrednega (rjavega nepoliranega) riža.
- Koristen je tudi česen, ki deluje protivnetno.
- Blagodejno delujeta kamilični čaj ali pa metin čaj oziroma žvečenje metinih listov.
Sicer so k vnetju slepiča bolj nagnjeni ljudje s pozitivno družinsko anamnezo, kadilci, ljudje s prekomerno telesno težo in s pomanjkanjem telesne dejavnosti.
Vnetje slepiča se pogosteje pojavlja pri moških kot pri ženskah in pri ljudeh, starih med 10 in 30 let, čeprav se lahko zgodi v vsaki starosti.
Morda ne sodimo v rizično skupino, a je vendarle dobro, če smo pozorni na morebitne znake vnetja in poiščemo zdravniško pomoč dovolj zgodaj.
