Osebe s povišano telesno težo so pogosto žrtev predsodkov. Tako se jim pripisujejo lastnosti, kot so lenoba, nemotiviranost in pomanjkanje samodiscipline. Čezmerna telesna teža je razumljena kot izključno individualna težava, pri čemer se zanemarja vpliv številnih družbenih – pa tudi genetskih – dejavnikov, ki vplivajo na debelost. Stigmatizacija oseb, ki ne ustrezajo družbenim idealom, povezanim s telesno težo, se pogosto začne že v zgodnjih letih. Otroci s povišano telesno težo postanejo žrtve sovrstnikov, kar lahko vodi celo do fizičnega nasilja. Stigmatizacija med odraslimi je sicer običajno nekoliko manj očitna, zavita v celofan, toda kljub temu vseprisotna. To je potrdila tudi študija, ki je bila lani objavljena v reviji International Journal of Obesity.
Najbolj travmatične izkušnje pogosto izvirajo iz družinskega okolja
Šlo je za obsežno študijo, ki je zajela šest držav: Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Avstralijo, Kanado, Nemčijo in Francijo. Sodelovalo je 13.966 odraslih, približno 2000 iz vsake države. Šlo je za osebe, ki so si aktivno prizadevale za to, da bi shujšale. Predsodki, s katerimi so se morale te osebe spopadati, so bili izjemno sorodni – ne glede na državo, iz katere so prihajale.
Približno 58 odstotkov vseh sodelujočih je odgovorilo, da imajo občutek, da so zaradi svoje telesne teže stigmatizirani. Pri tem je še posebej zaskrbljujoče, da je stigmatizacija najpogostejša v družinskem krogu – torej v okolju, ki bi moralo nuditi varnost in občutek sprejetosti. Kar 76–87 % oseb, ki so se že srečale s stigmatizacijo zaradi telesne teže, je namreč navedlo, da so bile obsojanja med drugim deležne od svoje družine. Sledilo je obsojanje sošolcev (72–76 %) in zdravnikov (58–73 %). Tovrstne izkušnje so bile še posebej pogoste v otroštvu in v najstniških letih, obenem pa je imela stigmatizacija v tem obdobju najbolj uničujoč vpliv. Ogromno oseb, vključenih v raziskavo, je namreč povedalo, da so predsodke, s katerimi so se spopadale v najstniških letih, ponotranjile, kar je vplivalo na njihovo samopodobo. Te osebe so začele tako verjeti, da so resnično lene in manjvredne. To je vodilo do hudih občutkov krivde in do prepričanja, da si zaslužijo družbeno stigmatizacijo.
Stigmatizacija pogosto privede do pogostejšega prenajedanja in izogibanja telesni aktivnosti
Predsodki, povezani s povišano telesno težo, niso nujno slabonamerni. Nekateri ljudje so prepričani, da lahko prav z ostrim, neposrednim pristopom spodbudijo pozitivne spremembe. Toda resnica je pogosto diametralno nasprotna, kar je potrdila tudi študija, ki je bila objavljena v reviji International Journal of Obesity. Stigmatizacija je namreč privedla do pogostejšega iskanja tolažbe v hrani, obenem pa so imele osebe, ki so se morale nenehno spopadati s predsodki, odpor do obiskovanja fitnesa in različnih oblik skupinske vadbe. To pa je nemalokrat vodilo do kopičenja dodatnih kilogramov, s čimer se je vzpostavil začaran krog. Negativen vpliv je bil najbolj izrazit pri tistih osebah, ki so skorajda povsem ponotranjile predsodke, ki so jim bile izpostavljene.
Še posebej problematična pa je odkrita povezava med ponotranjenimi predsodki in večjim tveganjem za zdravstvene težave. Osebe, ki so se krivile zaradi povišane telesne teže, so se namreč pogosto izogibale obisku zdravnika. Čeprav se po eni strani krepijo prizadevanja za destigmatizacijo debelosti, na katero bi morali po mnenju številnih strokovnjakov gledati podobno kot na večino drugih bolezni, je očitno težava še vedno zelo razširjena, še posebej v zahodnem svetu. Pot do drugačnega pogleda na povišano telesno težo se zdi tako še dolga.