Vse življenje se učimo – voziti avto, uporabe novih računalniških programov, komuniciranja na delovnem mestu, učimo se uporabljati moderno tehniko, nova znanja pridobivamo tudi, kadar srečujemo ljudi, prek medijev, v univerzah za tretje življenjsko obdobje. Znanje, ki smo ga pridobili, s pridom uporabljamo le, če poskrbimo tudi za svoj spomin.
Učenje naj bo izziv
Na spomin ne vplivajo le učinkoviti postopki učenja, temveč tudi načrtovanje in postavljanje ciljev, volja, motivacija, samozavedanje in nadzor, psihofizično stanje, seveda pa tudi okolje. Učence že v osnovnih šolah seznanjam s tehnikami pomnjenja, s pomembnimi gibi, ki jih je priporočljivo izvajati za lažje učenje, naučimo se vaj za izboljšanje koncentracije. Naučiti se je treba, kako si lahko organiziramo učno snov, da si jo lažje zapomnimo in seveda, da se naučenih snovi tudi spomnimo, kadar želimo. Zato se je, kot vsako snov, tudi pomnjenja treba naučiti z vajo, da nam učne snovi ne delajo preglavic in da nam ne znižujejo motivacije, da smo odprti do novih vsebin. Tako učenje postane veselje, izziv in, kolikor je to mogoče, ena prijetnejših dejavnosti v vsakdanu.
Zakaj pozabljamo?
- Pozabljamo lahko zaradi motnje v procesu kodiranja informacije, ki smo jo sprejeli iz okolja.
- Spominske sledi lahko tudi zbledijo, nova informacija lahko predhodni škoduje.
- Določene informacije v spominskem zapisu niso bile dovolj dobro povezane, zato se jih včasih ne moremo spomniti takoj.
- Kadar nimamo interesa, nas določene vsebine ne zanimajo, tedaj hitreje pozabimo.
- Dobra pot za trajnejše shranjevanje informacij je povezovanje novih informacij z že pridobljenim znanjem.
- V starosti je večji upad epizodičnega spomina, tudi pomnjenje novih informacij je slabše, več težav povzroča tudi priklic imen.
- Obolenja, ki vplivajo na slabše pomnjenje so: psihiatrična stanja, poškodbe, infekcije, zastrupitve, kardiovaskularna obolenja, nevrološka obolenja …
- Tudi zdravila lahko vplivajo tako ugodno kot neugodno – predvsem so spremembe pri shranjevanju v kratkoročnem spominu, vplivajo lahko na učenje, na priklic informacij.
Izguba spomina lahko povzroči izoliranost in apatijo
Pri možganskih poškodbah lahko bistveno pripomoremo k vrnitvi v normalno življenje, nedejavnost pa je v vseh primerih lahko pogubna za vsakogar. Nemalokrat izguba spomina povzroča izoliranost, apatijo in pasivnost, zato je zelo pomembno, da se vključujemo v okolje, družimo z drugimi ljudmi, da komuniciramo z vsemi generacijami, izkoristimo vse priložnosti za pridobivanje novih znanj. Svetovna Alzheimerjeva organizacija kot preventivo proti demenci priporoča: skrb za srce, redno gibanje, uravnoteženo prehrano, umske vaje in razgibano socialno življenje.
Kaj lahko naredimo za svoj spomin?
- Vsako novo informacijo povezujemo s starimi – uporabimo pretekla znanja.
- Večkrat ponavljajmo nove informacije, uporabljajmo jih v dnevnem pogovoru.
- Vsak dan redno izvajajmo vaje za spomin, ne le na papirju, ampak tudi ustno, med hojo, med delom …
- Učimo se novih znanj.
- Priporočljivi so ples, hoja s palicami, tek ali aerobne vaje.
- Z rednim izvajanjem vaj se bo povečala naša zbranost, ustvarjalnost, izboljšala se bo komunikacija, večje bo razumevanje, samozavest in zadovoljstvo.
- Odločite se lahko tudi za obisk strokovnjaka na tem področju. Vaj je namreč zelo veliko, a niso vse primerne za vsakogar, zato je priporočljiv predhodni posvet. Če želimo, da bo možganski fitnes učinkovit, s terapevtom najprej ugotovimo, na katerem področju smo šibkejši. Potem se je treba naučiti, katere vaje so primerne za nas in kako jih izvajamo – že po nekaj napotkih boste lahko vaje pravilno izvajali tudi v svojem okolju.
Primeri vaj:
Sestavljanje besed iz črk, pisanje besed z isto predpono ali istim korenom, iskanje sorodnih besed, pripovedovanje zgodb, odštevanje dvomestnih števil. Za urjenje dolgoročnega spomina je dobro dopolnjevanje pregovorov, urejanje starih fotografij in dopolnjevanje slik z besedilom.
NAMIG: Ničesar ne smemo delati na silo. Bodimo ustvarjalni, rišimo, vrtnarimo, ne pozabimo na druženje s hišnimi ljubljenčki, saj spodbujajo telesno aktivnost in so prijetna družba.
Hrana za možgane
Nikar ne pozabimo na zdrav način prehranjevanja. Uživajmo uravnoteženo prehrano. Poskrbimo, da bomo zaužili beljakovine, ogljikove hidrate, zdrave maščobe, vitamine in minerale. Priporočljiva je mediteranska dieta. Sestavljajo jo: oljčno olje, ribe (predvsem skuše in sardele), temnozelena listnata zelenjava, brokoli, cvetača, špinača, tudi zelje in repa, paradižnik, pesa, šparglji, bučna in sončnična semena, mandlji, čičerika, kurkuma, cimet, žafran, žajbelj in rožmarin, česen in čebula, korenje, jabolka, avokado, mango, borovnice, robide, jagode, maline, ribez, zeleni čaj in, kar naj bo vedno pri roki, voda.
