Nosečnost je obdobje, ko se zaradi rasti in razvoja novega bitja pri ženski povečajo potrebe po nekaterih hranilih. Eno najpomembnejših je folna kislina, saj njeno pomanjkanje ovira razvoj otrokovega živčevja. Čeprav se vse več nosečnic zaveda pomena jemanja tega vitamina v obliki prehranskega dopolnila (s hrano ga ne dobijo dovolj), jih še vedno premalo ve, da ga morajo začeti uživati že tri mesece pred načrtovano zanositvijo in ne šele, ko je nosečnost že potrjena s testom.
Nekatera hranila so v nosečnosti nujno potrebna za normalen razvoj otroka
Nujno potrebna hranila naj bi si nosečnica zagotovila predvsem z zdravo, uravnoteženo, raznoliko in varno prehrano. Jemanje prehranskih dopolnil je smiselno le pri tistih snoveh, ki jih iz takšnih ali drugačnih razlogov s hrano ne more dobiti dovolj, a so nujne in njihovo pomanjkanje dokazano vpliva na slabši otrokov razvoj.
Edino prehransko dopolnilo, ki ga strokovne smernice priporočajo vsem ženskam v času načrtovanja nosečnosti, je folna kislina. Nekaterim nosečnicam zdravnik glede na zdravstveno stanje in ugotovljeno pomanjkanje priporoči še kakšnega, vsekakor pa jemanje vsevprek in brez ustreznega posveta z zdravnikom ni priporočljivo in si z njim lahko nosečnica naredi več škode kot koristi.
Folna kislina v telesu ni na zalogi
Folna kislina ali folat je vodotopni vitamin, spada v skupino B vitaminov (imenujemo ga tudi vitamin B9) in je esencialna snov, ki je sami v telesu ne moremo zgraditi, ampak ga vnašamo vanj samo s hrano, razlaga ginekologinja prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med. Pove tudi, da je zelo pomembna zato, ker je udeležena v nastanku nukleinske kisline, torej dednega materiala. Ravno zato, ker se dedni material podvaja in nastaja pri delitvi celic, je največja potreba po folni kislini takrat, ko je največ delitev celic, torej ko se organizem razvija in raste – tudi v življenju pred rojstvom.
Pri tem poudarja, da človeško telo skladišči le nekaj miligramov folne kisline. Z njimi lahko zadovoljuje potrebe za dva ali največ štiri mesece. Ravno zaradi tega je potreben stalni dotok folne kisline s hrano. Najpomembnejši vir folne kisline so zelenolistnate rastline, na primer zelena solata, pšenični kalčki, pa tudi nekatero sadje in druga surova zelenjava.
A kaj ko je s hrano dobimo premalo, še posebno nosečnice, pri katerih so potrebe po tem vitaminu povečane. Še drugi razlog, ki lahko nosečnici dodatno ovira dostop do folne kisline, je genski. Desetina prebivalstva ima genski zapis, ki ne omogoči dobrega delovanja encima, ki bi folno kislino iz hrane pretvoril v za telo uporabno obliko. Dejavnost encima je lahko zmanjšana tudi do 70 odstotkov, poudarja prof. dr. Geršakova, in v takem primeru telo folne kisline ne more in ne zna izrabiti, čeprav je je v telesu dovolj.
Za razvoj živčevja
Ko je ženska noseča, folno kislino potrebujeta oba, mamica in razvijajoči se plod za rast in razmnoževanje celic.
Največji porabnik folne kisline pri plodu je razvijajoče se osrednje živčevje, in to v drugem mesecu nosečnosti. Možgani in hrbtenjača nastajajo iz tako imenovane nevralne cevi. Ob pomanjkanju folne kisline oziroma njenih presnovkov prihaja pri razvoju do napak. Strokovnjakinja navaja, da se takšna nepravilnost v Sloveniji pojavlja približno pri enem na 1400 rojstev, kar pomeni 12 do 14 zarodkov oziroma novorojenčkov z napako nevralne cevi na leto. To je primerljivo z Evropo, saj je splošna pojavnost ena na 1000, nekoliko večja je na Irskem (šest na1000). Tudi po svetu se pojavnost razlikuje – večja je na severni polobli.
Poleg tega je pri pomanjkanju folatov zvečana pojavnost ponavljajočih se spontanih splavov. Pomanjkanje vpliva tudi na delovanje same posteljice, po kateri poteka izmenjava snovi med materino in plodovo krvjo, zato lahko pride do pomanjkanja kisika ali do prezgodnjega luščenje posteljice. Dokazano je še, da je ob pomanjkanju lahko zmanjšana telesna teža novorojenčkov. Že dolgo znani znak pomanjkanja folne kisline pa je tudi slabokrvnost.
3 mesece pred zanositvijo
Podatki slovenske študije za zadnjih deset let kažejo, da jih je med ženskami, ki so splavile ali rodile otroka z napako nevralne cevi, le 30 odstotkov jemalo folno kislino (pri drugih je delež 80 odstotkov), navaja prof. dr. Geršakova.
Poudarja, da je poleg samega jemanja pomembno tudi, kdaj z njim začnemo, saj mora folna kislina zapolniti zaloge v telesu že pred načrtovano nosečnostjo. Z jemanjem dodatka je torej treba začeti že tri mesece pred načrtovano nosečnostjo oziroma takoj po prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet. Podatki iste raziskave kažejo, da polovica žensk začne z jemanjem šele, ko je nosečnostni test pozitiven.
Priporočeni odmerek je 400 miligramov folne kisline na dan za normalno zdravo nosečnico, torej tako brez kroničnih bolezni ali jemanja zdravil (za epilepsijo, nekateri citostatiki), ki bi dodatno motila vstop folne kisline v telo. V takih primerih so odmerki lahko še precej večji, vendar jih seveda predpiše zdravnik.
Skrb za dva
Sicer pa se v nosečnosti, razumljivo, povečajo potrebe tudi po številnih drugih snoveh, tudi po osnovnih hranilih, kot so beljakovine. Strokovnjakinja za prehrano, Jolanda Prelec Lainščak, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, navaja, da se pri nosečnici od četrtega meseca dalje za okoli deset gramov na dan poveča potreba po beljakovinski hrani in v času dojenja še za dodatnih 15 gramov na dan. Seveda pa mora hrana nosečnice vsebovati tudi zadosti vitaminov in rudnin. Omenimo še nekatera hranila, ki jih nosečnicam zaradi povečanih potreb pogosteje primanjkuje.
KALCIJ. Potrebe po kalciju v nosečnosti so okoli 1300 miligramov. Povečajo se zaradi razvoja plodovega okostja, pri čemer je ob pomanjkanju lahko prizadeto materino okostje, saj plod začne »jemati« kalcij kar iz materinih zalog. Zadosti kalcija si lahko zagotovimo s hrano, pri čemer je najpomembnejši vir kalcija mleko. Za dobro izkoriščanje kalcija je nujno, da ima telo tudi zadosti vitamina D. Ta v veliki meri nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov, tako da v tem letnem času njegovo pomanjkanje ni tako značilno (čeprav zaščitne kreme preprečujejo tvorbo), pozimi pa je zaradi manjše moči sončnih žarkov in ker ga s hrano ne moremo dobiti dovolj, morda smiselno, da posežemo po prehranskih dopolnilih.
ŽELEZO. V zadnjem delu nosečnosti se potrebe po železu zelo povečajo – od dveh miligramov na dan pred nosečnostjo na več kot šest miligramov na dan ob koncu nosečnosti. Potrebam zadosti nosečnica z izrabo zalog v telesu, če pa so te že prej majhne (na primer zaradi menstruacij), se težko izogne slabokrvnosti, ki se lahko kaže kot izrazita utrujenost. Slabokrvnost škoduje tako materi kot tudi razvoju ploda.
Največ železa lahko dobimo z rdečim mesom, dosti ga vsebuje tudi nekatera zelenjava, a takšno (dvovalentno) železo telo slabše izkoristi. Če vrednost hemoglobina v krvi pade pod vrednost 110 miligramov na liter, bo nosečnici ginekolog najverjetneje svetoval jemanje železovih pripravkov, saj je železo ob že ugotovljenem pomanjkanju težko zapolniti s hrano. Pri železu v hrani so zelo pomembne kombinacije. Vitamin C vsrkanje železa poveča.
JOD. Zadosti joda običajno dobimo že z jodirano soljo. Če je nosečnica ne sme uživati (zaradi visokega krvnega tlaka), si lahko pomaga z morskimi algami, ki tudi vsebujejo veliko joda, ali z ustreznim dopolnilom, če tako svetuje ginekolog.
OMEGA-3 MAŠČOBNE KISLINE. Tudi omega-3 maščobne kisline so esencialne, nepogrešljive maščobne kisline, ki jih sami v telesu ne moremo ustvariti, zato jih moramo dobiti s hrano. Še posebej pomembne so v zgodnjem razvoju, med zadnjo tretjino nosečnosti in v prvih mesecih življenja. Pomembne so za razvoj živčevja, ostrine vida, za rast in psihomotorični razvoj dojenčka. Največ jih vsebuje morska hrana. Prehranska dopolnila so dober vir zaradi nadzorovane sestave maščobnih kislin (razmerje med DHK in EPK) in neonesnaženosti s težkimi kovinami, ki je posebej pomembna pri nosečnicah.
Previdno z dopolnili
Pri prehranskih dopolnilih je treba biti previden. Vsaka nosečnica ima sorodnike in prijatelje in vsi ji hočejo dobro svetovati. Če vse te dobronamerne nasvete upošteva, kaj hitro pride do pretiravanja, meni Jolanda Prelec Lainščak.
Večinoma prehranska dopolnila, namenjena nosečnicam, vsebujejo kombinacijo različnih hranil. Med njimi so poleg folne kisline (zdaj tudi v že aktivni obliki – metafolat) še drugi vitamini skupine B, vitamini C, E in D, biotin, nikotin amid, pantenonska kislina, jod, kalcij, železo, magnezij, mangan, baker, fosfor, cink …
Vsekakor je odločitev za prehranska dopolnila na vrsti šele, ko ugotovimo, da si vseh potrebnih snovi iz takšnih ali drugačnih razlogov ne moremo zagotoviti s kakovostno, uravnoteženo, raznovrstno in varno prehrano. Pomembno načelo vsake nosečnice naj bo zmernost, pravi Prelec Lainščakova. Priporoča vsaj pet majhnih obrokov na dan, čim več sadja in zelenjave iz neposrednega okolja in čim manj sladkorja in nasičenih maščob. In še ena pomembna stvar je, na katero nosečnica ne sme pozabiti – zadostno pitje tekočine. Najboljša je kar navadna voda.
Ponekod jo dodajajo moki
Folna kislina je eden izmed vitaminov, ki ga v svetovnem merilu najbolj primanjkuje. Zaradi tega so v Združenih državah Amerike in v Kanadi že leta 1998 uvedli dodajanje folne kisline moki in nekaterim testeninam. Temu je do leta 2003 sledilo še skoraj 40 držav po vsem svetu. V Evropski uniji se o tem še odločajo (dodajanje sta uvedli le Madžarska in Irska).
Urša Blejc