Trenutno na svetu živi kar 55 milijonov z ljudi z demenco (najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja približno 60–70 odstotkov vseh primerov demence). Zaradi pospešenega staranja prebivalstva je mogoče pričakovati, da bo ta številka v prihodnjih letih in desetletjih še občutno narastla. Strokovnjaki tako napovedujejo, da bo število oseb z demenco do leta 2030 doseglo 78 milijonov, do leta 2050 pa celo 139 milijonov.
Demenco običajno povezujemo s pozno starostjo, vendar je lahko bolezen diagnosticirana tudi precej bolj zgodaj, kar velja posebno za določene tipe demence. Tako se na primer t. i. frontotemporalna demenca, ki prizadene predvsem čelni in senčni reženj možganov, najpogosteje diagnosticira pri ljudeh, starih 45–65 let.
Zdravila za Alzheimerjevo bolezen in druge oblike demence sicer še nimamo, vendar je zgodnje odkrivanje bolezni kljub temu zelo pomembno. Simptomi včasih napredujejo zelo hitro, zato je pomembno, da se osebi, ki kaže znake demence, zagotovi potrebna pomoč, kar lahko prepreči potencialno nevarne dogodke. Zgodnje prepoznavanje znakov pa je pomembno tudi zato, kar to omogoča hitro ukrepanje, na primer vključitev osebe v t. i. kognitivno stimulacijsko terapijo, s čimer je mogoče upočasniti napredovanje demence.
Znaki se lahko sicer pri različnih tipih demence nekoliko razlikujejo, vendar so si vsaj določeni simptomi pri večini oblik bolezni precej podobni. V nadaljevanju lahko preverite, kateri so najbolj tipični zgodnji znaki demence, na katere morate biti pozorni pri svojih bližnjih …
1. Luknje v spominu
Najbolj tipičen simptom demence so seveda težave s spominom. Te se začnejo običajno pojavljati že na začetku, vendar takrat še niso tako izrazite kot v poznejših fazah bolezni, zato je včasih težko prepoznati vzorec. Vsi se seveda občasno spopadamo z luknjami v spominu, toda pri osebah z demenco gre praviloma za konsistentne težave, ki so povezane s pomembnejšimi dogodki, osebami ipd.
2. Izgubljanje predmetov
Demenca se pogosto kaže tudi v obliki nenehnega izgubljanja predmetov. Osebe, ki jih je prizadela demenca, se preprosto ne morejo spomniti, kam so shranile določene predmete. Odlagati jih lahko začnejo na naključna mesta ali jih celo namerno skrivati, nato pa pozabijo na ta »skrivališča«. Stanovanje, ki je bilo morda še do nedavnega kot iz škatlice, postane precej bolj kaotično.
3. Težave z zbranostjo
Koncentracija lahko pri osebah z demenco zelo hitro popusti, in to že v zgodnjih fazah bolezni. Če opazite, da se vaš bližnji vedno težje osredotoči na eno dejavnost oziroma da nenehno preskakuje od ene naloge k drugi, pri tem pa pušča delo nedokončano, je vsekakor smiseln obisk zdravnika – posebno če gre za starejšo osebo, pri kateri v preteklosti niste zaznavali posebnih težav z zbranostjo.
4. Zmeda pri vsakodnevnih dejavnostih
Demenca lahko oteži tudi najbolj rutinske dejavnosti. Težave se lahko pojavijo pri nakupih (zmeda pri plačevanju z gotovino ipd.), pri oblačenju, obuvanju, skrbi za higieno, pripravi obrokov, čiščenju stanovanja itn. Oseba, ki jo je prizadela demenco, si pri posameznih opravilih težko zapomni pravilen vrstni red ali pa se zmede pri določenih detajlih, ki so bili še do nedavnega povsem samoumevni.
5. Oslabljene komunikacijske sposobnosti
Pozorni bodite tudi na morebitne težave, povezane s komunikacijo. Demenca lahko že v zgodnjih fazah oslabi komunikacijske veščine. Ljudje, ki jih prizadene ta bolezen, tako v pogovorih težko najdejo ustrezne besede. Njihov govor se zatika, pogosto se zdi, kot da bi se vrteli v krogu. Težko ubesedijo svoje misli, obenem pa težko sledijo sogovornikom.
6. Pozabljanje dogovorjenih srečanj
Znak za alarm je lahko tudi nenehno pozabljanje na dogovore, na primer na srečanja s sorodniki ali na termine pri zdravnikih. Zaradi demence so časovne predstave precej slabše kot pri zdravih ljudeh. Čas se zdi zelo abstrakten, zato je težje priti na določeno mesto ob dogovorjeni uri. Zmeda je lahko včasih vezana tudi na lokacijo srečanja (oseba si morda zapomni uro, vendar se pojavi na napačnem mestu).
7. Hitro spreminjanje razpoloženja
Demenca lahko povzroči precej hitro spreminjanje razpoloženja. Opažati lahko začnete pogostejšo razdražljivost, pri čemer so možni intenzivnejši izbruhi jeze. Poveča pa se tudi tveganje za depresijo, anksioznost, psihotične epizode in sorodne težave. Z napredovanjem bolezni postajajo tovrstne težave običajno še precej izrazitejše, če seveda niso ustrezno zdravljene.