Običajno se govori predvsem o tem, da številni ljudje spijo premalo in da spanec pogosto ni tako kakovosten, kot bi lahko bil. Toda ali je lahko spanja tudi preveč? Kot vse kaže, je odgovor na to vprašanje pritrdilen. To je potrdila tudi študija, ki je bila pred nedavnim objavljena v akademski reviji Brain: A Journal of Neurology. Kar je pri ti tem še posebej zanimivo – in morda tudi rahlo zaskrbljujoče – pa je, da so raziskovalci ugotovili, da je meja, ko je spanca »preveč«, neskladna s prevladujočimi priporočili. Kot je znano, se za odrasle osebe običajno priporoča približno 7–9 h spanja na noč, raziskovalci, ki so pripravili omenjeno študijo, pa so ugotovili, da je lahko problematičen že nočni počitek, ki traja več kot 6,5 h.
Poleg nevropsiholoških testov tudi meritve kakovosti in trajanja spanja
Podobno kot pomanjkanje spanja naj bi bilo tudi pretiravanje s spanjem povezano s povečanim tveganjem za različne kognitivne težave. Raziskovalci so se do te ugotovitve dokopali s pomočjo analize podatkov za 100 oseb, ki so bile večinoma stare 75–79 let. Povprečni čas spremljanja teh oseb je bil 4–5 let. Pri 88 osebah ni bilo mogoče opaziti nobenih resnejših znakov demence. Pri 12 osebah pa so bili opazne določene kognitivne težave, pri eni izmed njih tudi blažja oblika demence. Med raziskavo so morali sodelujoči večkrat izpolnjevati različne teste, namenjene preverjanju kognitivnih sposobnosti in nevropsihološkega zdravja.
Približno tri leta po začetnih testih za preverjanje kognitivnih sposobnosti so se raziskovalci odločili tudi za spremljanje kakovosti spanja oseb, ki so sodelovale v raziskavi. Pri tem se je uporabljala EEG-naprava za merjenje možganske električne aktivnosti, ki so jo sodelujoči med spanjem nosili na čelu, spremljanje spanja pa je trajalo 4–6 noči. Šlo je torej zgolj za kratkotrajno meritev kakovosti in trajanja spanja, vendar raziskovalci menijo, da so s tem dobili precej dober vpogled v siceršnje spalne navade in značilnosti spanja. EEG-naprava je sicer prvo noč malce moteča, kar lahko seveda vpliva na kakovost spanja, vendar so se sodelujoči v raziskavi nanjo precej hitro navadili, zato so lahko raziskovalci v naslednjih nočeh zbrali precej zanesljive podatke o običajnem poteku njihovih noči.
Idealna količina spanja od 4,5 h do 6,5 h na noč?
Analiza zbranih podatkov je razkrila, da je poleg same kakovosti spanja zelo pomembno tudi trajanje. Odkrita je bila namreč korelacija med povprečnim časom trajanja spanja in verjetnostjo za kognitivne težave. Ta verjetnost je bila največja pri osebah, ki so spale manj kot 4,5 h na noč, in pri tistih, ki so spale več kot 6,5 h. Korelacija je bila podobna kot pri povezavi med povečano verjetnostjo za kognitivne težave in starostjo, pri čemer je višja starost seveda eden glavnih, če ne celo glavni dejavnik tveganja za tovrstne težave.
Za zdaj najbolj smiselno upoštevanje uveljavljenih priporočil
V preteklosti je bilo že izvedenih nekaj raziskav, ki so opozorile na povezavo med pretiravanjem s spanjem in pešanjem kognitivnih sposobnosti, vendar je šlo večinoma za raziskave, ki so upoštevale predvsem podatke, ki so jih posredovali anketiranci, zato so bile manj zanesljive od tokratne študije, ki je temeljila tudi na natančnih meritvah kakovosti in trajanja spanja. Poleg tega pa je nova študija mejo postavila zelo nizko. Običajno je namreč 6,5 h spanja na noč razumljeno kot premajhna, ne prevelika količina. Ker gre za eno samo raziskavo, obenem pa je bila potrjena zgolj korelacija, ne vzročno-posledična povezava, je seveda potrebna previdnost. Dokler niso rezultati potrjeni z večjim številom raziskav, je vsekakor najbolje upoštevati splošna priporočila in si vsako noč privoščiti približno 7–9 h spanja.