Afte: nadležne bolečine v ustih

Afte so boleče razjede, ki nastanejo na sluznici ustne votline. Bolezen ni nevarna, je pa neprijetna. se pri približno 20 odstotkih prebivalcev, največkrat pri mladih odraslih ljudeh, lahko že v adolescenci in otroštvu, nekoliko pogostejše so pri ženskah.

Natančnega vzroka za nastanek aft za zdaj še ne poznamo. Nagnjenost k bolezni naj bi bila v nekaterih primerih družinsko pogojena, dedna. Pogosteje obolevajo izčrpani in zelo bolni ljudje, bolniki s hormonskimi motnjami, slabokrvni ter tisti s pomanjkanjem železa, vitamina B12 ali folne kisline. Pogosteje obolevajo tudi tisti, ki so predhodno imeli posege ali poškodbe v ustni votlini (slabo prilegajoča se zobna proteza, štrleči zob, prevroča hrana in pijača, grobo ščetkanje), še posebej pa ljudje, ki so izpostavljeni stresu, so telesno preobremenjeni in imunsko oslabljeni ter ženske pred menstruacijo.

Afte - kako se jih znebiti
Afte niso nalezljive.

Afte oziroma razjede se lahko pojavijo v sklopu virusne okužbe, lahko so tudi alergijsko pogojene. Bolniki s črevesnimi boleznimi, kot sta celiakija in Crohnova bolezen, imajo lahko tudi spremembe po ustni sluznici. Najnovejše raziskave kažejo, da so afte najverjetneje posledica avtoimunskega dogajanja v našem telesu. To pomeni, da telo proizvede protitelesa proti lastnim celicam, v tem primeru proti celicam ustne sluznice.

Prepoznajmo afte

Kako je videti afta? Gre za razjedo okrogle ali ovalne oblike, ki jo od okolice jasno loči rdečkast rob, ki je oster, dno afte pa je pokrito s tanko belkasto-rumeno oblogo. Na otip so mehke; ne dno, ne okolica nista čvrsta ali trda na otip. Najpogosteje nastanejo na notranji strani ustnice, lica in na jeziku. Afte so zelo boleče, bolečina se okrepi pri govoru in hranjenju. Bolnik ima običajno eno ali nekaj aft naenkrat. Lahko so drobne ali pa tudi precej velike, lahko se med seboj zlivajo. Navadno so manjše od enega centimetra. Težave običajno trajajo štirinajst dni, nato se ranica zaceli. V tem času na sluznici že lahko nastajajo vedno nove razjede. Včasih bolniki po več mesecev nimajo težav, nakar se razjede ponovijo. Čeprav so spremembe po ustni sluznici lahko močno izražene, bolniki ob tem nimajo splošnih znakov, le redko je lahko povišana telesna temperatura.

Ob pojavu razjede na sluznici ustne votline moramo pomisliti na različne bolezni, npr. na okužbo s herpes virusi ali na epidemični stomatitis, vendar imajo bolniki pri teh boleznih navadno visoko telesno temperaturo in so splošno prizadeti, kar je za afte nenavadno. Pomisliti moramo tudi na možnost mehanske poškodbe sluznice (zobovje, proteza, hrana).

Ob razjedi na sluznici pomislimo tudi na rakavo obolenje. Pozorni moramo biti na spremembo, ki se ne zaceli v dveh do štirih tednih, se povečuje oziroma raste in je čvrsta, trša na otip. Običajno ni tako boleča, kot so afte. Sčasoma se lahko pojavi oteklina na vratu, ki predstavlja širjenje bolezni v področne bezgavke. Razjede v ustih lahko zakrvavijo, zaradi svoje velikosti pa ovirajo hranjenje in govor. V primeru takih sprememb mora bolnik čim prej obiskati svojega izbranega zdravnika.

Kako pozdraviti afte

Pomagajte si sami

Glede na to, da ne poznamo natančnega vzroka za nastanek aft, ni učinkovitega zdravila zanje. Afte izginejo same od sebe in zaradi njih ni potrebno takoj obiskati zdravnika. Spremembe zdravimo simptomatsko – lajšamo težave. Bolnikom svetujemo dobro ustno higieno, lahko uporabijo pršila, tekočine ali pastile, ki delujejo lokalno protivnetno in blažijo bolečino. Z antiseptiki preprečujemo naknadno bakterijsko infekcijo (ustna voda ali sprej s klorheksidinom). Bolniki naj se v času, ko imajo afte, izogibajo kisli, slani in pikantni ter trdi hrani, ki dodatno draži sluznico, ter previdno ščetkajo zobovje z mehko ščetko. Za preventivo svetujemo, naj se izogibajo stresu in uživajo hrano, bogato z železom, vitamini in folno kislino.

Če se afte pojavljajo zelo pogosto, naj bolnik vseeno obišče izbranega osebnega zdravnika, ki bo izključil slabokrvnost, pomanjkanje vitaminov, črevesne bolezni, avtoimunske bolezni, aids in ne nazadnje rakavo bolezen.

Piše: doc.dr. Maja Šereg Bahar, dr.med., spec. Otorinolaringolog