Bolečine v križu: Zakaj se pojavijo in kako jih zdravimo

Razlogi za bolečine v križu so različni, danes pa velja, da so okvare hrbtenice predvsem posledica staranja in sčasoma usoda vsakega človeka. Te spremembe so bolj ali manj izrazite in v nekaterih primerih povzročajo težave, v drugih pa ne.


»Približno četrtina bolnikov, ki prihaja v ortopedske ambulante, toži zaradi bolečin v križu. To pomeni, da jih je izjemno veliko. Sodeč po literaturi 65 odstotkov delovnega prebivalstva prej ali slej išče pomoč zaradi omenjenih težav. Tudi ko gre za invalidske upokojitve, je po slovenskih statistikah bolečina v križu pri vrhu vzrokov za takšno obliko upokojevanja,« je povedal prof. dr. Janko Popovič, dr. med., spec. ortopedije.

Bolečine v križu

Kdaj najpogosteje nastopijo bolečine v križu?

»Bolečine, ki nastopajo v odrasli dobi, torej po dvajsetem letu, imajo najverjetneje vzrok v degeneraciji medvretenčne ploščice diskusa. Diskus je sestavljen iz obroča in notranjega jedra, ki je pod določenim pritiskom, zato obroč postopno popušča, dokler ne pride do njegovega raztrganja – tako kot recimo pri slabi gumi na kolesu –, medvretenčna ploščica se izboči, kar imenujemo hernija diskusa, posledica pa so bolečine v križu ali nogi.

Največje težave zaradi hernije lahko pričakujemo med 30. in 50. letom, dokler je hrbtenica gibljiva in ne zatrdi. Zato so bolečine zaradi degeneracije diskusa po 60. letu običajno nekoliko manjše. Če hernija v medvretenčnem prostoru pritiska na živčno korenino, ki tvori živec ishiatikus, to imenujemo išias. Išias je torej največkrat posledica hernije,« kompleksnost težav opisuje prof. dr. Popovič.


Bolečina pri išiasu je običajno nenadna in sunkovita ter posledica napačno izvedenega giba, lahko pa se pojavi tudi brez pravega vzroka. Lahko je znosna in se okrepi le ob naporu, lahko pa je tudi zelo silovita in boleča.

Trdo ležišče

Možnosti zdravljenja je precej, če se bolečina pojavlja brez ishialgije (išiasa), pa je terapija vedno konservativna. To pomeni, da ortopedi pri akutnih bolečinah na začetku vedno priporočajo predvsem trdo ravno ležišče oziroma ležišče, ki ugaja hrbtenici, zmerno gretje, sredstva proti bolečinam in seveda ležanje, nato pa fizikalno terapijo. Operativni posegi so redki.

»Sama operacija hernije ni tako velik poseg, kot je bil nekoč, a mora biti zelo natančen. Včasih so pri njem delali desetcentimetrske reze, danes pa le dva- do tricentimetrske. Hernija je precej obvladljiva, edina težava je le v tem, da po operaciji bolnikovo stanje ni vedno dobro. Sam operativni poseg povzroči brazgotino, ki lahko »prime« živec in ga drži, zato so lahko težave potem večje. Včasih je po operaciji vse videti krasno, čez nekaj mesecev pa se bolečina znova pojavi (verjetno je brazgotina tisti vzrok, ki ne dovoli, da bi živec lepo drsel).

Včasih smo rekli, da je uspeh pri četrtini pacientov po operaciji odličen, pri četrtini je bolje, pri četrtini malo bolje, četrtina pa se ne počuti dosti bolje. Zato z operativno terapijo zlasti ortopedi čakamo in ne operiramo, tudi če je hernija dokazana, vendar hude težave, zlasti v smislu oslabljene moči, niso prisotne. Pri približno 92 odstotkih hernij se zgodi, da gre izbokli del nazaj v diskus ali se odščipne in gre v določen predel, kjer ne pritiska na živec, ali pa se vklini v samo telo vretenca in s tem bolečina preneha. To so trije razlogi, zakaj hernije ni treba vedno operirati.«


Joga za bolečine v križu
Pomembno je, da hrbtenico redno razgibavamo. Pomaga nam lahko tudi joga.

Partizani niso poznali hernije

Zanimivo je, da so operacije hernij pri nekaterih poklicih manj pogoste, recimo pri kmetih, še opozarja sogovornik. Navaja tudi pričevanje svojega profesorja, ki je bil med drugo svetovno vojno partizanski zdravnik in je povedal, da takšnih težav pri partizanih praktično niso poznali.

»Mislim, da gre pri tem za gibanje – kmetje ne poznajo zgolj enostranskega, ampak raznovrstno gibanje. Zaradi tega je tudi medvretenčna ploščica, ki sicer nima žil, temveč se prehranjuje z okolico, bolje oskrbljena kot pri tistih, ki so podvrženi enakomernim ponavljajočim se gibom, denimo delavci za tekočim trakom ali tisti, ki opravljajo samo sedeče delo. Če pa že ves dan sedimo za računalnikom, potem je priporočljivo poskrbeti za ustrezen položaj, recimo s stolom, ki ima gibljivo podlago, zato da moramo vseskozi loviti ravnotežje, s čimer treniramo tudi samo hrbtno mišičje. Gre za enako načelo kot pri vse bolj popularnih žogah, namenjenih sedenju.«

Glede ležišča danes ortopedi svetujejo predvsem takšna, ki niso ne trda ne mehka, ampak se lahko oblikujejo po krivinah hrbtenice. Vodna postelja je zagotovo ena izmed najbolj priporočljivih. Nekdo je bolj vajen spati na trebuhu, drugi na hrbtu, a bolj bistveno kot položaj med počitkom je ustrezno ležišče.

Postopno zniževanje pet

Dejavnikov tveganja za bolečine v križu je kar nekaj. Med njimi je tudi čezmerna teža, vsak odvečni kilogram v trebuhu namreč pomeni obremenitev hrbtenice za sedem kilogramov. Pri visoki teži je slabše tudi gibanje.


Vzroki za številne bolečine v hrbtenici so tudi čevlji z visoko peto. Prof. dr. Popovič pravi, da niso priporočljivi, saj povzročajo preveliko ledveno vbočenost, neenakomeren pritisk na medvretenčno ploščico pa lahko povzroči hujšo obrabo.

Ženske so bolj dovzetne za bolečine v hrbtu tudi med nosečnostjo, ko jih veliko toži zaradi tegob v ledvenem delu, kar je posledica povečane teže, pa tudi ohlapnih mišic in vezi, za kar je v veliki meri odgovorno hormonsko dogajanje v telesu. S starostjo so bolj izpostavljene zaradi osteoporoze oziroma zmanjšane gostote kosti, ki je predvsem ženska bolezen. Zato so bolj usodni tudi padci, ki imajo za posledico zlome vretenc, pri čemer se vretence splošči. To ima za posledico nepravilno gibanje v stranskih sklepih, kar lahko povzroči trajne bolečine.

Sedenje na žogi
Sedenje na žogi pomaga pri razgibavanju hrbtenice med delom.

Bolečine v križu so še kako resnične

Med vzroki za križne bolečine so še:

  • slaba drža
  • prirojene napake
  • tumorji
  • vnetja
  • ponavljajoči se gibi
  • poškodbe
  • dvigovanje težjih bremen
  • uporaba nizkih mehkih sedežev in ležišč
  • dolgotrajna vožnjo …

Vendar kljub nezadržnemu napredku medicine pri tretjini bolnikov zdravniki skorajda ne najdejo pravega razloga.


Prof. dr. Popovič meni, da lahko mednje štejemo tudi psihološke dejavnike. »Američani navajajo, da se ljudje, ki neradi delajo, pogosto izgovarjajo na križ. Obstaja celo karikatura, ki prikazuje, kako bolnik ozdravi toliko hitreje, kolikor več zelencev mu naložiš na hrbet. Seveda pa bolniku ne moreš reči, da je simulant, dokler mu tega ne dokažeš. Dokazati pa je seveda zelo težko. Morda se prav v tej tretjini neodkritih razlogov skriva ogromno simulacije.«

Čeprav so bolečine v križu po drugi strani za številne še kako resnične in vzroki zanje dokazljivi, je treba poudariti, da nanje nismo obsojeni. Nemalokrat izzvenijo same od sebe v nekaj dneh, pri čemer kot samopomoč zadoščajo zdravila proti bolečinam, zmerno gretje in mirovanje. Odstotek takšnih, pri katerih se bodo bolečine ponovile, je po mnenju sogovornika enak odstotku tistih, ki jih ne bodo imeli več.

Davek sodobnega življenja

Medicina pri zdravljenju patologij v križu nenehno išče nove poti. »Vsako leto je nekaj novega. Mednarodno združenje za preučevanje bolečin v križu, katerega član sem, vseskozi skrbi za razvoj. Pred časom je bilo zelo moderno zdravljenje s proteolitičnimi encimi – injekcija encima je hernijo stopila oziroma toliko zmanjšala, da ni več pritiskala na živec. To je bila takrat velika revolucija, a tako zdravljene opuščajo, saj so ugotovili, da je bila po uporabi encima bolečina včasih še dolgotrajnejša, kot bi bila po operaciji.

V zadnjih dvajsetih letih pa se je spremenilo predvsem to, da smo nekoč predpisovali veliko različnih steznikov, a zdaj tega skoraj ni več. Zdravljenje sloni predvsem na fizikalni terapiji ali operativi. Toda ne glede na to, da se na tem področju veliko dela, je bolnikov čedalje več, kar gre skoraj zagotovo pripisati sodobnemu življenjskemu slogu,« razvoj medicine in posledice današnjega načina bivanja opisuje prof. dr. Popovič.


Če ne boli, ni treba storiti nič

Kljub neizogibnim položajem, ki so obremenjujoči za hrbtenico in v katerih se znajdemo na primer zaradi prisilne drže v službi, lahko sami veliko naredimo za to, da se bolečine v križu ne ponavljajo. Zavedati se moramo, da so znak prizadetosti ene ali več hrbteničnih struktur in opozorilo, le redko pa resna nevarnost za zdravje, zato jih lahko s pravilnim ravnanjem znatno omilimo ali preprečimo.

Hrbtenica je ustvarjena za gibanje, zato sta zelo priporočljiva redno razgibavanje in ustrezna zmerna rekreativna dejavnost (na primer plavanje, joga …), pozorni moramo biti na pravilno dvigovanje bremen, položaj telesa in ustrezno telesno težo, pri kroničnih bolečinah pa je treba učvrstiti mišice trupa, predvsem trebušne, ki so pomembne za pravilno držo.

Za bolečine v križu smo namreč pogosto krivi sami, z neustreznim odnosom do razvoja bolezni in vztrajanjem pri slabih navadah pa lahko hitro načnejo telo in duha ter naše družabno življenje.

»Skorajda ni človeka, ki se ne bi prej ali slej soočil z bolečinami v križu. Po 30. letu začnejo nastajati spremembe na hrbtenici in medvretenčni ploščici malodane pri vsakem človeku. Včasih se sicer zgodi, da ne zaznamo nobenih sprememb, a ima bolnik hude bolečine, a se tudi pripeti, da na rentgenu in magnetni resonanci opazimo hude deformacije, a bolnika kljub temu ne boli in povsem normalno deluje. V takšnem primeru tudi ni treba ničesar storiti,« zaključuje ortoped prof. dr. Janko Popovič, dr. med. 

Takoj k zdravniku, če noga oslabi!

Treba je opozoriti, da je nujno takoj poiskati zdravnika, če je bolečina zelo močna in ne popusti, spremljajo pa jo težave z zadrževanjem blata ali vode, omrtvelost v presredku ali spolovilu, nestabilnost v pokončnem položaju, paraliza oziroma oslabljena moč stopala ali noge in težave pri premikanju nog. V takšnem primeru – ob tako imenovanem nevrološkem izpadu – je treba operirati takoj, še isti dan, sicer so lahko posledice trajne. 

Piše: Neboljša Mijatović

VEČ VSEBIN: