Kaheksija: bolno telo ne sme stradati

Kronična bolezen z vnetnimi procesi in stresom, ki ga povzroča kaheksija, lahko vodi v presnovne spremembe. Ti se končajo z izgubo telesne teže in s propadom mišic – z vsesplošnim pešanjem. Huda telesna shiranost ali kaheksija, kot se sindrom imenuje, je eden od izzivov sodobne medicine. Pri številnih bolnikih jo namreč prezrejo ali podcenijo.

Kaheksija počitek
Pri kaheksiji gre za širok spekter presnovnih in prehranskih motenj, ki vodijo do telesnega propadanja. Pomemben je vnos energijsko bogatih hranil in beljakovin. Bolnik mora pravilno in dovolj jesti.

V začetku lanskega leta je Slovensko združenje za klinično prehrano organiziralo prvo strokovno konferenco pod naslovom Kaheksija – Izziv sodobne medicine. Tam smo med drugim izvedeli, da je kaheksija lahko spremljevalka različnih kroničnih bolezni:

  • raka (zlasti trebušne slinavke, želodca, požiralnika, črevesja, pljuč, glave in vratu)
  • srčnega popuščanja
  • kronične pljučne bolezni
  • kronične ledvične bolezni
  • kroničnih bolezni prebavil
  • revmatoidnega artritisa
  • Alzheimerjeve bolezni
  • infekcijskih bolezni.

Kaheksija je večplasten sindrom, ki nastane zaradi kroničnega vnetja. Povzroča presnovne spremembe, ki vodijo v izgubo mišične in maščobne mase ter v zmanjšanje telesnih zmogljivosti. Vnetje dodatno okrepi tudi agresivno zdravljenje.

Cel kup težav

Za kaheksijo je značilno, da se tvorijo vnetne molekule – citokini, ki skupaj s stresnimi hormoni povzročajo spremembe v presnovi. Spremembe se kažejo kot pospešena razgradnja telesnih beljakovin. Propadajo mišice, izginja maščevje in organi delujejo vse slabše. Moteno je tudi tekočinsko ravnovesje, saj se v telesu nabira voda.

Posledica vpliva vnetnih citokinov na hipotalamus v možganih je tudi občutek sitosti in izguba teka. Zmanjšano uživanje hrane lahko dodatno spodbudi slabost, ki jo povzroči zdravljenje osnovne bolezni. Včasih pot hrane ovirajo tudi mehanske zapore ali spremembe, ki jih na primer povzroča tumor. Poleg tega hrane, ki kljub vsemu pride v prebavila, telo ne izkoristi v celoti, saj je moteno vsrkavanje (absorpcija) hranilnih snovi v črevesju.

Zmanjšane zaloge beljakovin v telesu ne vplivajo le na razgradnjo mišičnih beljakovin, ampak na vrsto drugih težav, med drugim:

  • oslabi imunski sistem
  • upočasni se celjenje ran, zato je okrevanje po operativnih posegih oteženo
  • pojavi se slabokrvnost
  • zmanjša se učinkovitost zdravljenja osnovne bolezni, več je zapletov
  • zmanjša se telesna zmogljivost (moč in vzdržljivost)
  • pri otrocih pride do zaostanka v rasti
  • anoreksija
  • odpornost na inzulin (insulinska rezistenca).

Ni enaka stradanju

Nekateri primerjajo kaheksijo s stradanjem pri telesno zdravem človeku. Razliko pojasni prof. dr. Zoran Grubič, dr. med. in univ. dipl. kem., z Inštituta za patološko fiziologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani. Vsi bolniki s kaheksijo so tudi podhranjeni, vendar niso vsi podhranjeni bolniki kahektični. Za razliko od običajnega stradanja kaheksijo povzroči vnetno dogajanje, pogosto je prisotna tudi anoreksija ali motnja v črevesnem vsrkanju. Značilni sta še zvišana raven stresnih hormonov in razgradnja (katabolizem) beljakovin. Nasprotno je pri stradanju katabolizem beljakovin upočasnjen in kot vir energije tkiva uporabljajo maščobne kisline.

Torej se telesna teža pri stradanju izgubi na račun maščevja (beljakovine so razmeroma ohranjene), pri kaheksiji pa gre izguba na račun maščevja in beljakovin v približno enakem razmerju, zato pride do izgube mišične mase. Ogroženost zdravja pri stradanju je majhna in preživetje razmeroma dolgo, medtem ko kaheksija močno poslabša bolnikovo zdravstveno stanje in pogosto ogrozi življenje.

Grožnja se stopnjuje

Strokovnjaki menijo, da je kaheksija pravzaprav prilagoditveni proces na osnovno bolezen. Klinično jo potrdijo, ko so izpolnjena osnovna merila: izguba vsaj petih odstotkov telesne teže v zadnjih 12 mesecih, zmanjšana mišična moč, utrujenost, anoreksija, nizek indeks puste telesne mase in bolezenski izvidi biokemičnih krvnih preiskav (povišan C-reaktivni protein, slabokrvnost, hipoalbuminemija).

Škotski kirurg Ken Fearon, strokovnjak s področja kaheksije ob rakavih obolenjih, je kaheksijo razdelil v tri faze:

  1. FAZA je prekaheksija. Izguba telesne teže je manj kot petodstotna, vendar so že prisotne nekatere hormonske in presnovne spremembe.
  2. FAZA: telesna teža se zmanjša za več kot pet odstotkov, pri čemer sta pogosta zmanjšan vnos hranil in sistemsko vnetje.
  3. FAZA pomeni kaheksijo s hudim mišičnim propadanjem, nizko oceno zmogljivosti in pričakovanim preživetjem manj kot tri mesece.
Telovadba
Zelo pomembna je tudi telesna vadba, še zlasati za starostnike. Priporočajo predvsem vaje za moč in vzdržljivost, ki ohranjajo in gradijo mišično tkivo ter zagotavljajo dovolj kisika za celice. Učinkovita naj bi bila vadba z utežmi in fitnes napravami.

Jesti je treba

Pravilna prehrana, ki je prilagojena bolnikovi osnovni bolezni, prehranskemu stanju, željam, potrebam in zmožnostim, je najboljša podpora zdravljenju. Pomemben je vnos energijsko bogatih hranil in beljakovin. Bolnik mora pravilno in dovolj jesti. Pred in med zdravljenjem pa ni priporočljivo hujšati. Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani, poudarja, da je osnovni namen prehranske podpore preprečevanje podhranjenosti, saj gre pri kaheksiji za širok spekter presnovnih in prehranskih motenj, ki vodijo do telesnega propadanja.

Zelo dobro so se izkazale omega-3 maščobne kisline, ki zavirajo vnetne procese in razgradnjo beljakovin, zlasti mišičnih. Koristen je tudi vitamin D, ki poveča privzem kalcija v skeletnih mišicah, pomaga pri obnovi mišic ter umirja vnetja.
Prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je predstavila tudi zdravljenje z nekaterimi hormoni (rastni hormon, testosteron), ki ga izvajajo šele v zadnjih nekaj letih. Pričakujejo nove raziskave, ki bodo jasneje opredelile uporabo hormonov v zdravljenju kaheksije.

Zelo pomembna je telesna vadba, predvsem vaje za moč in vzdržljivost, ki ohranjajo in gradijo mišično tkivo ter zagotavljajo dovolj kisika za celice. Učinkovita naj bi bila vadba z utežmi in fitnes napravami. Še zlasti je vadba pomembna za starostnike, pri katerih se spremembe v mišični sestavi in izgubljanje mišične mase (kar imenujejo tudi sarkopenija) dogajajo tudi fiziološko. Sarkopenija prizadene približno četrtino starostnikov po 60. letu in polovico po 80. letu življenja.

A tudi sarkopenija ni enako kot kaheksija, pojasnjuje Gregor Veninšek, dr. med., iz Centra za vojne veterane, UKC Ljubljana. Pri kaheksiji je upad telesne in mišične mase ter moči povezan s povečano porabo energije, vnetjem in prisotnostjo kronične bolezni. Pri sarkopeniji pa se spremeni kakovost mišic zaradi staranja. Vendar je tudi res, da starostnike pogosto spremljajo kronične bolezni, ki lahko pripeljejo do kaheksije.

Meso postane voda

»Meso se porabi in postane voda … stopala in noge nabreknejo, ramena, ključnici, prsni koš in stegna se stopijo … Bolezen je usodna.« Tako je kaheksijo opisoval starodavni zdravnik Hipokrat. Ime izvira iz dveh grških besed: kakos (slabo) in hexis (stanje). Danes velja kaheksija za pogosto podcenjeno zdravstveno težavo, ki spremlja kronično bolezen ob določenih pogojih.

Povejte svoje mnenje - kometirajte