Kaki je zdrav sadež, ki ga nabiramo pozno jeseni, ko drevesa izgubijo svoje liste, a na njihovih golih vejah ostanejo živo oranžni plodovi. Kaki je sladek in sočen sadež, ki spada v družino ebenovk. Čeprav izvira iz Azije, kjer ga gojijo že več tisočletij, je danes priljubljen po vsem svetu.
Konec oktobra bodo kakijeva drevesa ponovno odvrgla listje, nas razveselila in zasijala z okroglimi oranžno ognjenimi sadeži. V nasadih se bodo spet veselo družili obiralci in ta dragoceni, sočni in medeni sadež bo priromal v naše domove in nam popestril ter obogatil jesensko-zimske dni.
Sredi novembra se lahko vsako leto odpravimo na izlet na Primorsko in se v Strunjanu udeležimo praznika kakijev. Domačini takrat pripravijo pravo pašo za oči in razvajajo naše brbončice, saj nam poleg svežih in zrelih sadežev pripravijo tudi razne druge dobrote iz kakija.
Mi smo se tokrat pogovarjali z dvema domačima pridelovalcema kakijev, ki prav tako redno sodelujeta na dogodku ob prazniku kakijev v Strunjanu. Mladen Knez z domačije Knez in Franco Giassi z izletniške kmetije Giassi, oba iz Strunjana, sta iz prve roke z nami delila vse, kar moramo vedeti o zlatem jabolku. Slednji je tako rekoč »oče« vsakoletnega praznika kakijev v Strunjanu. Najboljše pa je, da sta z nami delila ideje za uporabne recepte, s katerimi bomo lahko poskrbeli, da nas bo kaki razveseljeval ne samo v jesenskih dneh, ampak tudi v zimskih.
Kaki je medeni sadež z dolgo zgodovino
Zlato jabolko, kakor še drugače pravimo kaki jabolku, je v naše kraje prišlo pred prvo svetovno vojno. Že pred tisočletjem pa so ga gojili v osrednji Kitajski in glas o okusnem, medenem in zdravilnem sadežu se je hitro razširil po Aziji. Vzljubili so ga tudi na Japonskem in nato še v Koreji. Tam poznajo že 2000 sort. V naši okolici se je razširil predvsem po sredozemskih državah. V Strunjanu najdemo pretežno tri sorte kakija. Najbolj razširjena je sorta tipo, nato hachiya in rojo brillante. Letno ga pridelajo okoli 200 ton.
Vitaminska bomba
Pa preverimo, zakaj je kaki tako priljubljen in zakaj ga je dobro čim več uživati. Sadež vsebuje vitamine C, A in E, pa tudi vitamine B ter minerale. Z njim boste svoje telo nahranili predvsem z železom, kalcijem, kalijem, fosforjem, pa tudi s kromom, bakrom, jodom in magnezijem. In ne nazadnje še z natrijem, cinkom in selenom. Kot vidite, vsebuje celo vrsto mineralov. Prav zato pravijo, da je kaki prava vitaminsko-mineralna bomba za hladnejše dni in je zato zelo priporočljivo, da se čim večkrat znajde na našem jedilniku. Vsebuje tudi veliko prehranskih vlaknin in antioksidantov ter zelo malo maščob.
Z njim boste razstrupili svoj organizem, poživili presnovo, povrhu vsega pa lahko pomaga pri zniževanju holesterola in problemih z zlato žilo, poudari Franco Giassi. Zelo je koristen za ledvice in jetra ter kosti. Spremembo boste lahko opazili še na laseh in koži ter bolj zdravih dlesnih in zobeh. V ljudskem zdravilstvu z njim zdravijo težave z dihali, predvsem bronhitis. Posušen kaki, zmlet v prah, pa naj bi pomagal odpraviti suh kronični kašelj. Povrhu vsega blaži še učinke stresa, deluje proti utrujenosti in povečuje odpornost, kar je idealno za trenutno obdobje, kajne?
Kaki na vašem vrtu
Če so vas pozitivne lastnosti kakija tako navdušile, da bi ga najraje posadili kar na svojem vrtu, vam bodo koristili uporabni nasveti obeh pridelovalcev. Franco Giassi nam zaupa, da kakijeva drevesa sadimo spomladi, enako kot ostala sadna drevesa. Imeti kaki drevo doma na vrtu pa sploh ni problem, pravi Mladen Knez, saj z njim ni veliko dela, za večino namreč poskrbi drevo kar samo. Treba ga je le redno obrezovati, da ne zraste previsoko. Najbolje spomladi, pred brstenjem.
Mladen Knez priporoča, da ostane drevo visoko do tri metre in pol, kar olajša obiranje plodov. Ko boste kakijevi drevo imeli na svojem vrtu, vas bo vsako leto v maju razveselil s čudovitimi belimi cvetovi. Cvetenje kakija v maju traja samo dobra dva tedna, a drevo je res nekaj posebnega, saj ima tudi sposobnost samočiščenja. Ko začnejo plodovi rasti, posušeni cvetovi sami odpadejo. Če so veje šibke, je skrb povsem odveč, saj drevo odvečne plodove, za katere je premalo hranilnih snovi, odvrže. Drevo se prilagodi tudi vremenskim razmeram in glede na sušo, vlago in količino hranil odvrže odvečne plodove.
Pozitivno je tudi to, da ga škodljivci ne napadajo radi in ga zato ni treba škropiti. Dve muhi na en mah, bi lahko rekli. Saj je z njim zato manj dela in še sadeži so resnično povsem naravni. Z gojenjem kakija res ne boste imeli veliko skrbi, poleg vsega pa vas bo vsako leto še bogato obdaril. Le na začetku je potrebno malce potrpežljivosti, saj od posaditve drevesa do prvih sadežev po navadi minejo tri leta.
Obožuje veliko sonca
Kakiju najbolj ustreza sredozemsko podnebje. Mraz in suša nista ravno njegova najboljša prijatelja. A kljub temu se je v zadnjih letih razširil tudi v notranjost Slovenije, saj ni več prave zime in drevo lahko preživi. Za mraz je najmanj občutljiva sorta tipo, zato vam, če ne živite na Primorskem, oba sogovornika predlagata, da izberete to vrsto. Je pa tipo tudi najstarejša in ne samo najbolj razširjena sorta v Strunjanu, pravi Knez. Kakijevo drevo potrebuje poleg veliko sonca tudi bogato zemljo, brez kamnov, ki bi ovirali rast, saj ima močno razvejene stranske korenine. Med koreninami ne sme zastajati voda. V daljšem sušnem obdobju pa moramo mlada drevesa redno zalivati.
Če se odločimo, da bomo na svojem vrtu posadili kakijevo drevo, na domačiji Knez svetujejo, da najprej poiščemo primeren kraj. Nato izkopljemo okrog pol metra globoko jamo in prsti primešamo hlevski gnoj. Sadike zasadimo na globino od 30 do 40 centimetrov globoko, pri tem pazimo, da cepljeno mesto ostane 10–15 cm nad zemljo. Če bomo posadili več dreves, naj bo razdalja med njimi vsaj štiri metre. Mladim sadikam lahko ob sajenju za oporo postavimo palico. Debla mladih dreves je prva leta pozimi dobro zaščititi s slamo, koruznico ali jih oviti s kopreno.
V času brstenja je drevo zelo občutljivo, saj lahko poganjke uniči že manjša pozeba. Med zimskim mirovanjem pa kaki prenese temperaturo največ do minus 18 °C. Da bi preprečili prezgodnje brstenje in s tem možnost spomladanske pozebe, kakijeva debla pobelimo z apnom, še svetujejo.
Obiranje in priprava za ozimnico
Obiranje kakija na Primorskem predstavlja pravi mali praznik. Na domačiji Knez na obiranje kakijev sprejemajo tudi goste. Po predhodnem dogovoru se lahko k njim pripeljete na izlet, in če želite, lahko po celodnevnem druženju ob obiranju kakijev pri njih tudi prenočite. Prav tako se vsakega obiska veselijo na izletniški kmetiji Giassi, kjer poleg pogostitve gostom z veseljem posredujejo znanje in izkušnje pri gojenju in predelavi zlatega jabolka.
Kaki obiramo pozno jeseni, ko drevo že odvrže listje. Plod odrežemo s škarjami skupaj s pecljem in čašo. Obrani sadeži so nato pripravljeni za meditev. »Praviloma jih pobiramo po prvem novembru, ampak ker je v zadnjih letih v tem času pogosto deževno in se je vreme precej spremenilo, začnemo že konec oktobra. Zlagamo jih v eno vrsto v lesene zabojčke in jih nato damo za osem dni v skladišče, kjer mora biti temperatura nad 20 stopinj Celzija, s čim manj vlage.
Zraven postavimo še jabolka, ta oddajajo plin etilen, ki pospeši zorenje. Lahko pa medimo tudi z žganjem, tako da kakije obrnemo narobe, pod pecelj kanemo nekaj kapljic žganja in jih zapremo v plastično vrečko. Za domačo uporabo manjšo količino medimo v plastični posodi, ki jo nepredušno zapremo. Vanjo damo štiri kakije, vmes pa dve jabolki. Po treh ali štirih dneh odpremo in prezračimo, nato spet zapremo in po tednu dni bodo kakiji primerni za uživanje,« pravi Mladen Knez.
Vsestransko uporabni sadež
Kaki je najbolje zaužiti svežega. A svežega lahko skladiščimo zgolj dober mesec oziroma slaba dva meseca. Kaj hitro se lahko tudi zgodi, da bomo doma imeli preveč zrelih kakijev, ki nam jih ne bo uspelo dovolj hitro pojesti. Takrat je dobro poznati nekaj receptov, s katerimi bomo rešili problem in kaki pripravili za kasnejšo uporabo.
Iz kakija lahko pripravimo različne jedi. Z njim lahko naredimo razne sladice, dodamo ga v pecivo in marmelade. Iz kakija izdelujejo vino in likerje, pri Giassijevih pa tudi kis in žganje. Uporabljajo ga celo za kozmetične pripravke, kot na domačiji Knez, kjer iz kakija izdelujejo mazilo za nego, regeneracijo in zaščito kože. Predvsem pa me je zanimalo, kako lahko dosežemo, da bomo kaki uživali tudi pozimi, ko bo zaloga svežih sadežev že pošla. Povsem preprosta rešitev je, da kakije očistimo, odstranimo olupek in pretlačimo v čim bolj gladko zmes.
Da bodo ohranili lepo pristno oranžno barvo, dodamo nekaj kapljic limoninega soka, nato jih zapakiramo in shranimo v zamrzovalnik. Na ta način bomo poskrbeli, da bodo kakiji lahko na našem jedilniku še naslednjih šest mesecev. Priporočljivo je, da se v tem času zamrznjeni sadeži pojedo. Kakije, ki so še trdi, se še niso umedili in postali mehki, lahko narežete na tanke kolobarje ali krhlje in jih posušite. Tako boste dobili še en odličen in zdrav prigrizek, ki ga boste lahko grizljali v zimskih večerih.
Recepti s kakijem:
»Pri receptih ni posebnih pravil. Katero koli sadje lahko zamenjate s kakijem in ga vključite v svoj že znani najljubši recept. Pomembno je samo to, da uporabimo dobro zrele sadeže, pri trdo užitnih kakijih pa samo tiste dele, ki so lepo obarvani in niso trpki. Sadež z olupkom je priporočljivo samo še dobro zmiksati ali predhodno odstraniti olupek in pripravljen je za uporabo,« pravi Mladen Knez.
Posušene rezine kakija
Potrebujemo:
- trde sadeže kakija
- sušilnik za sadje ali pekač iz pečice
- kozarce za shrambo
Priprava:
Kakije operemo, osušimo in jih narežemo na pol centimetra debele rezine. Če ga sušimo v električnem sušilniku, rezine položimo v sušilnik, ki ga nastavimo na srednjo temperaturo. Pazite, da ne nastavite previsoke temperature, saj se vam lahko v tem primeru kaki posuši prehitro in bo zato povsem izsušen in pretrd. Rezine med sušenjem, ki lahko traja od 12 do 15 ur, redno obračamo, da se enakomerno posušijo. Kaki je suh, ko ima še vedno lepo, malce temnejšo oranžno barvo, je rahlo upogljiv in na otip ni presušen.
Sušenje v pečici po navadi traja dlje. V pekač damo peki papir, saj s tem preprečimo, da bi se krhlji prilepili na pekač. Nato narezane krhlje položimo na peki papir in sušimo v ogreti pečici na 60 °C. Ohlajene posušene krhlje nato spravimo v dobro zaprte steklene kozarce in jih postavimo na hladno, suho in temno mesto.
Ocvrti kakiji
Potrebujemo:
- trdo užitne kakije
- 3 jajca
- moko
- drobtine
- olje
Priprava:
Kakije operemo, osušimo in narežemo na 0,5 cm velike kolobarje. V tri globoke krožnike posamično stresemo razžvrkljana jajca, moko in drobtine. Vsak kolobar posebej povaljamo v moki, pomočimo v jajce in na koncu še v drobtine. Nato v ponvi segrejemo olje in kolobarje zlato rumeno ocvremo ter serviramo na krožnik.
Kakijeve praline
Potrebujemo:
- posušen ali svež kaki
- 150 g mlečne čokolade
- silikonski model za izdelovanje pralin
Priprava:
Nad vodno paro počasi stopimo čokolado, jo dobro premešamo in z njo napolnimo polovico silikonskega modela. Model postavimo v hladilnik, da se čokolada malenkost, a ne povsem strdi. Nato model vzamemo iz hladilnika in na sredino čokolade potopimo košček posušenega kakija ali žličko svežega mehko užitnega kakija brez olupka, ki naj se ne dotika robov silikonskega modela. Povrhu prelijemo še preostalo čokolado in model ponovno postavimo v hladilnik, dokler se praline povsem ne strdijo. Če smo v praline dodali svež, mehko užiten kaki, bomo lahko uživali v božansko dobrih pralinah s sočno mehko sredico s kakijem.
Kakijev sladoled
Potrebujemo:
- 3–4 zrele, mehko užitne kakije
- 1 banano
- 3 dcl sladke smetane
- 3 žlice svežega pomarančnega soka
- 1 žlica sladkorja v prahu (po želji)
Priprava:
Mehke zrele kakije očistimo, olupimo in pretlačimo. Dodamo sladko smetano, pomarančni sok in po želji sladkor v prahu ter banano. Vse sestavine dobro premešamo v mešalniku in zmes nato postavimo v zamrzovalnik. Med zamrzovanjem maso še nekajkrat dobro premešamo in sladoled je pripravljen.
Namig:
Zrele kakije lahko pretlačimo ali zmiksamo in dodamo k vaniljevemu sladoledu ali pudingu kot preliv. Za bolj zdravo sladico, ko si na hitro zaželite nekaj sladkega, kakije dodajte v navaden jogurt. Zaradi svoje sladkobe bo kaki poskrbel, da vam ne bo treba dodajati sladkorja. Potrebujete samo še žličko in uživanje v domačem sadnem jogurtu se lahko začne.
Kakijevi muffini
Potrebujemo:
- 3–4 mehko užitne kakije
- 200 g moke
- 1 lonček navadnega jogurta (ali 130 g masla)
- 2 jajci
- 1 pecilni prašek
- 100 g sladkorja
- pol žličke soli
- 100 g mletih mandljev
- 100 g najljubše čokolade v koščkih
Priprava:
Kakije očistimo, operemo in odstranimo olupek. Očiščene kakije zmiksamo s paličnim mešalnikom. V ločeni posodi zmiksamo dve jajci s sladkorjem. Temu dodamo jogurt (ali maslo) ter kakije. Vse mokre sestavine dobro premešamo, nato dodamo moko, sol in pecilni prašek. Še enkrat dobro premešamo in na koncu na rahlo vmešamo mlete mandlje ter čokolado v koščkih. Z zmesjo napolnimo papirnate modelčke, ki smo jih predhodno položili v pekač. Ker se bodo muffini med peko dvignili, papirnate modelčke napolnimo do tri četrtine. Položimo v pečico in pečemo 25 minut na 190 °C.
Kakijev liker
Potrebujemo:
- 3–4 zrele mehko užitne kakije
- 1 l žganja (kakovostnega sadjevca)
- sladkor
Priprava:
Zrele kakije operemo in jih narežemo oziroma pretlačimo. Položimo jih v steklen kozarec ali drugo primerno posodo, prelijemo z žganjem in po želji vmešamo sladkor. Kozarec dobro zapremo in postavimo za 14 dni v temen prostor. Nato tekočino precedimo skozi gazo in liker shranimo v steklenico.
