Najpogostejše otroške bolezni

Mnogo mladih mamic, ki svoje otroke takoj, ko končajo porodniško, zaupajo vrtcem, pripovedujejo, da so otroci najmanj eno leto, pogosteje pa dve kar naprej bolni. Domov prinesejo najrazličnejše viruse in bakterije, včasih pa tudi katero od tipičnih otroških nalezljivih bolezni. Samo ugibamo lahko, kaj bi se dogajalo, če otrok proti večini teh bolezni, ki so nekoč ogrožale življenja naših najmlajših, ne bi cepili.

otroške bolezni

Otroške bolezni: Kaj morajo vedeti starši?

Najpogostejše otroške bolezni so bolezni dihal z različnimi vnetji, na primer vnetje zgornjih ali spodnjih dihalnih poti, vnetje obnosnih votlin, mandljev, žrelnice, pa tudi ušes in še česa. Povzročitelji teh bolezni so večinoma virusi ali pa bakterije. Virusnim okužbam se lahko pridruži še bakterijska. S tako bolnim otrokom imajo zdravniki kar precej dela. Dokler gre zgolj za virusne okužbe, bodo za zdravljenje predpisali zdravila za lajšanje tegob, kajti zdravil, ki bi pokončala viruse, nimamo. Če pa gre za bakterijsko okužbo, zdravnik predpiše antibiotik.

Za starše je pomembno vedeti, da je treba otroku, ki se zdravi z antibiotiki, dajati probiotike. S tem vzdržujejo zdravo črevesno floro. Če je slednja prizadeta, se bo bolezen kmalu ponovila. Morda ne v enaki obliki kot prej, vendar pa bo otrok znova bolan. Prizadeta črevesna flora namreč vsak organizem, tudi telo odraslega človeka, oslabi. Ker antibiotiki uničujejo vse bakterije (tudi tiste, ki so koristne in telesu nujno potrebne), imajo drugi mikrobi več možnosti, da se neomejeno razvijejo.

Otroške bolezni in nasveti za starše

Katere so najpogostejše otroške bolezni?

Med najpogostejše otroške bolezni zagotovo sodijo alergije in astma, saj jih ima po nekaterih podatkih med 20 in 30 odstotkov vseh otrok. Alergija pomeni preobčutljivost na nek alergen, snov, ki otroka draži, na primer cvetni prah, pršice ali pa kaj tretjega. Čedalje več otrok ima težav s posameznimi vrstami hrane. Danes je dobro znano, da veliko otrok ne prenaša mleka in mlečnih izdelkov, predvsem mlečnih sladkorjev in maščob. Vse več je tudi otrok, ki slabo prenašajo moko in jedi iz moke, nekateri so alergični na jagode, drugi pa na arašide.

Vsega tega še nekaj desetletij nazaj ni bilo oziroma je bilo alergičnih bistveno manj otrok. Alergija lahko v poznejših letih mine, lahko pa ostane vse življenje in včasih se zgodi, da se eni alergiji (alergiji na eno snov) pridružijo še preobčutljivosti na druge snovi. Najboljša zaščita pred tovrstnimi alergijami je izogibanje alergenom. Včasih seveda to ni mogoče, kar posebej velja za vso pomlad tja do sredine vročega poletja, ko cvetijo nekatere rastline, ki alergikom povzročajo največ težav.

Opazujte svojega otroka

Za starše je pomembno, da otroka dobro opazujejo. Vsaka povišana telesna temperatura še ni vzrok za alarm. To posebej velja, če se otroku vročina tudi sicer hitro poviša. Če pa ima otrok le redko vročino, je treba biti pozoren. Bolnega otroka je treba pripeljati k zdravniku, ki bo presodil, ali potrebuje njegovo pomoč ali ne. Če doma zdravimo otroka, ki je iz vrtca ali šole prinesel virus in je potek bolezni znan, si pomagamo z domačimi zdravili.

Pri tem velja posebno opozorilo: preden daste otroku tako zdravilo, pazljivo preberite priložen list, na katerem je proizvajalec napisal najpomembnejše informacije o zdravilu. Tam tudi piše, v katerih primerih zdravila ne bi smeli dati otroku. Pozornost in pazljivost sta pri naših najmlajših pomembna še precej bolj kot pri odraslih ljudeh.