Parkinsonova bolezen je tista bolezen, ki jo ljudje večinoma poznajo kot bolezen starejših ljudi, ki se na zunaj kaže s tresenjem okončin in obraza, brezizraznim obrazom, nenadzorovanimi kretnjami. Toda glavni problem te bolezni je, da nimajo vsi bolniki tako imenovanih motoričnih težav oziroma težav z nehotenim gibanjem, tresavico (tremor). Velikokrat se bolezen napove že dosti prej, preden nastopijo ti zunanji, vidni znaki.
Kaj je Parkinsonova bolezen?
Parkinsonova bolezen je progresivna motnja, ki prizadene motorični sistem. Najpogosteje se pojavi pri ljudeh, starejših od 60 let, čeprav lahko prizadene tudi mlajše. Simptomi se običajno razvijajo počasi in se s časom poslabšajo.
Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki prizadene gibanje in lahko povzroči široko paleto simptomov. Njen točen vzrok ni znan, vendar se stanje razvije zaradi izgube živčnih celic v delu možganov, znanem kot substancia nigra. Te celice proizvajajo dopamin, nevrotransmiter, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju gibanja. Izguba teh celic vodi do zmanjšanja ravni dopamina, kar ima za posledico simptome Parkinsonove bolezni.
Kakšni so simptomi parkinsonove bolezni?
Mnogo bolnikov ima namreč psihične težave, zmanjšuje se jim sposobnost dojemanja, trpijo zaradi depresije. Zato se tudi dostikrat zgodi, da s temi težavami pridejo do psihiatra, ki jih zdravi z antidepresivi. Šele po nekaj letih, ko se pojavijo značilni zunanji znaki Parkinsonovo bolezni, se pokaže, da zdravljenje ni bilo učinkovito, ker je šlo za napačno diagnozo. Pravzaprav bi lahko rekli, da je bila diagnoza depresija prava, vendar je bila le simptom, znanilec neke druge, Parkinsonove bolezni. Depresija je za te bolnike značilna tudi pozneje, ko se razvijejo še drugi znaki bolezni.
Parkinsonova bolezen je napredujoča degenerativna bolezen osrednjega živčevja v možganih, ki prizadene živčne celice, povezane z gibalnim sistemom. Značilna je okorelost mišic, tresavica, upočasnjenost kretenj, v posebej težkih primerih postane bolnik nesposoben za gibanje. Te težave nastanejo zaradi motenj v dopaminskem sistemu. Poškodovani dopaminergični nevroni ne morejo več sproščati dovolj dopamina v možgane, kar vpliva na naš gibalni sistem. Zakaj pride do poškodb dopaminergičnih nevronov, znanosti še ni uspelo odkriti. Drugi znaki so tudi motnje govora.
Simptomi Parkinsonove Bolezni
1. Tremor
Tresenje rok ali prstov, znano tudi kot tresenje v mirovanju, je eden izmed najznačilnejših simptomov Parkinsonove bolezni.
2. Okorelost mišic
Mišice postanejo trde in neelastične, kar lahko omeji gibanje in povzroči bolečino.
3. Počasno gibanje (bradikinezija)
Sčasoma se gibanje upočasni, kar otežuje izvajanje vsakodnevnih nalog.
4. Motnje ravnotežja in drže
Postopoma se poslabša koordinacija, kar lahko vodi do pogostih padcev.
5. Spremembe v pisanju
Pisava postane majhna in natlačena.
6. Govorne spremembe
Govor postane monoton in težko razumljiv.
Vzroki in dejavniki tveganja
Točen vzrok Parkinsonove bolezni za enkrat še ni znan, vendar obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo tveganje za razvoj bolezni:
1. Starost:
Najpomembnejši dejavnik tveganja je starost, saj se bolezen najpogosteje pojavi pri ljudeh, starejših od 60 let.
2. Dednost:
Če ima bližnji sorodnik Parkinsonovo bolezen, se lahko tveganje poveča.
3. Spol:
Moški imajo večje tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni kot ženske.
4. Izpostavljenost strupenim snovem:
Dolgotrajna izpostavljenost pesticidom in herbicidom lahko poveča tveganje.
Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen
Glavna težava pa je, da gre za degenerativno bolezen, ki z leti napreduje. Za zdaj medicina zdravi samo znake, bolezni sami pa še vedno ni kos. James Parkinson, ki je leta 1817 prvi opisal bolezen (imenoval jo je shaking palsy, kar bi lahko prevedli kot tresoča ohromelost), je tudi postavil glavni cilj medicinski znanosti, ko je rekel, da bo treba najprej odkriti, kdo je tisti, ki bo zbolel za to boleznijo, potem pa jo v pravem času s pravimi zdravili preprečiti. Znanosti do zdaj še ni uspelo odkriti tako imenovanega markerja, označevalca, ki bi napovedal, da bo nekdo zbolel za Parkinsonovo bolezen. Ko zdravniki postavijo diagnozo, je namreč večinoma polovica škode že narejene.
Bolniki s Parkinsonovo boleznijo imajo z leti še mnogo drugih težav, ki jih na zunaj ni videti in ki jih navadno ljudje ne povezujejo s to boleznijo. Trpijo zaradi nespečnosti, tudi inkontinence (nesposobnost zadrževanja urina), na drugi strani pa zaprtja, demence, vrtoglavice, pomanjkanja zanimanja za svet okrog sebe, za stvari, ki so jih nekdaj veselile, lahko bi rekli, da so popolnoma otopeli. V zadnjih desetih letih so nevrologi naredili veliko raziskav v zvezi s temi znaki bolezni, da bi bolnikom čim bolje pomagali. Ko so spraševali bolnike, kaj čutijo, so bili presenečeni nad odgovori, da pravzaprav ne čutijo nič, razen morda bolečine. Tudi do najbližjih, ki so jih imeli radi, so ravnodušni.
Diagnosticiranje
Za diagnozo Parkinsonove bolezni zdravnik opravi temeljit nevrološki pregled, preuči vse simptome in morebitno zgodovino bolezni v družini. Bolnika lahko napoti tudi na nekatere medicinske preiskave, kot so slikanje možganov, da se izključijo druge možne bolezni.
Zdravljenje
Čeprav Parkinsonove bolezni ni mogoče ozdraviti, obstajajo različne možnosti zdravljenja, ki lahko pomagajo obvladovati simptome:
1. Zdravila
Različna zdravila lahko pomagajo povečati ali nadomestiti dopamin v možganih.
2. Fizioterapija
Pomaga izboljšati gibljivost, ravnotežje in koordinacijo.
3. Okupacijska terapija
Pomaga izboljšati samostojnost pri vsakodnevnih nalogah.
4. Govorna terapija
Pomaga izboljšati težave z govorom in požiranjem.
5. Kirurško zdravljenje
V nekaterih primerih, ko zdravila ne prinesejo želenega učinka, se lahko zdravniki odločijo tudi za kirurški poseg, kot je na primer globoka možganska stimulacija. Pri tem postopku bolniku vstavijo elektrode v določene dele možganov, ki nadzirajo gibanje. Elektrode so povezane z generatorjem, ki se vgradi pod kožo v prsnem košu. Generator pošilja električne impulze v možgane in s tem pomaga uravnavati nenormalne vzorce možganske aktivnosti, ki povzročajo simptome Parkinsonove bolezni.
Prehrana in dopolnila
Nekatere študije kažejo, da lahko pravilna prehrana in določena prehranska dopolnila igrajo vlogo pri obvladovanju simptomov Parkinsonove bolezni. Omega-3 maščobne kisline, na primer, naj bi imele protivnetne lastnosti, antioksidanti, kot je koencim Q10, pa naj bi pomagali zaščititi nevronske celice.