DomovZdravjeOkužbe s hrano letno krive za skoraj pol milijona smrti

Okužbe s hrano letno krive za skoraj pol milijona smrti

Okužbe s hrano so kljub zaostrovanju higienskih standardov še vedno zelo pogoste. Zelo verjetno imate tudi sami izkušnje s tovrstnimi okužbami, saj se s hrano vsako leto zastrupi ogromno ljudi (približno 10 odstotkov celotne svetovne informacije). Včasih so okužbe s hrano relativno benigne – neprijetne, vendar ne pretirano nevarne. Toda po drugi strani so lahko tovrstne okužbe nemalokrat tudi usodne. Po nekaterih ocenah naj bi zaradi zastrupitve s hrano letno umrlo kar približno 420.000 oseb …

- Oglas -

Kaj vse je lahko krivo za kontaminirano hrano?

Za kontaminacijo hrane so lahko krivi različni dejavniki. Ločimo tri osnovne tipe kontaminacije, in sicer fizično, biološko in kemično. Pri fizični kontaminaciji gre za delce kovine, plastike ipd., ki lahko povzročijo poškodbe, na primer ureznine v ustni votlini ali poškodbe zob. Seveda pa se lahko na teh delcih znajdejo tudi mikroorganizmi, ki prenašajo bolezni. Tako prehajamo k t. i. biološki kontaminacije hrane, za katero so krivi virusi, bakterije, črvi, ščurki ipd. Gre za mikroorganizme ali živali, ki prenašajo bolezni. Tretja oblika kontaminacije pa je, kot omenjeno, kemična. V tem primeru so za kontaminacijo hrane krive snovi, kot so pesticidi in ostanki detergenta.

Kontaminacija hrane najpogostejša med shranjevanjem in pripravo živil

Za kontaminacijo je najpogosteje krivo neustrezno ravnanje s hrano. Zelo pomemben vidik pri tem je umivanje rok, ki je potrebno tako neposredno pred pripravo hrane kot pred zaužitjem pripravljenih jedi. Seveda pa tudi v primeru vmesne uporabe stranišča, kihanja, kašljanja, izpihovanja nosu ipd. Zelo problematična pa sta tudi uporaba umazanega pribora ter shranjevanje surovih in kuhanih živil na istem mestu. Živilo, ki je posebno pogosto krivo za okužbe s hrano, je meso (okuženo z bakterijami, premalo kuhano ipd.).

Simptomi zastrupitve s hrano

Zelo problematični tudi ostanki pesticidov in antibiotiki

Kemična kontaminacija živil je običajno povezana s problematičnimi praksami pri sami pridelavi hrane. Pri tem imamo v mislih čezmerno uporabo pesticidov in antibiotikov. Svoj delež pa lahko prispevajo tudi kontaminirana prst in/ali voda za zalivanje, gnojenje z neustrezno kompostiranimi živalskimi iztrebki ipd.

- Oglas -

Najpogostejši simptomi okužbe s hrano

Izraz »okužba s hrano« vključuje najrazličnejše bolezni, ki se lahko razvijejo zaradi zaužitja (biološko ali kemično) kontaminirane hrane. V to skupino spada več kot 200 bolezni, vključno s trebušnim tifusom, kolero in listeriozo. Običajno ni pretirano težko ugotoviti, da je za težave krive kontaminirana hrana. Najpogostejši simptomi okužbe s hrano so driska, bruhanje in bolečine v trebuhu. V najresnejših primerih pa lahko zaužitju kontaminirane hrane sledijo tudi zapleti, kot so nevrološke okvare in odpovedovanje organov, kar lahko seveda privede do smrti. Če se po zaužitju kontaminirane hrane pojavi zelo močna driska ali če večkrat bruhate, je vsekakor nujno, da čim prej poiščete zdravniško pomoč.

Najbolj ranljivi otroci, nosečnice in starejše osebe z oslabljenim imunskim sistemom

Okužbe s hrano so posebno pogoste pri otrocih, mlajših od 5 let. Kar približno 40 odstotkov vseh primerov okužb s hrane je zabeleženih prav pri tej populaciji. Ker se imunski sistem pri otrocih še razvija, se pogosto težko spopade s patogenimi organizmi – oziroma precej težje kot imunski sistem odraslih. Med najbolj ranljive skupine pa spadajo tudi nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom zaradi starosti ali bolezni.

Težava zahteva celostno strategijo

Tveganje za okužbe s hrano je seveda odvisno tudi od države oziroma območja bivanja. Ponekod je namreč precej težje zagotoviti ustrezne higienske standarde, tudi če si osebe, ki pripravljajo hrano, za to močno prizadevajo, saj preprosto niso izpolnjeni osnovni predpogoji (npr. dostop do zadostne količine pitne vode). Za zmanjševanje števila okužb s hrano in s tem povezanih smrti torej ne zadošča samo spodbujanje higienskih ukrepov na individualni ravni. Gre za precej kompleksnejšo težavo, ki zahteva celosten pristop, torej zagotavljanje ustreznih pogojev, ki so potrebni za varno pridelavo, shranjevanje in pripravo hrane.

.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -