DomovPrehranaPapaja: sadež drevesa mladosti

Papaja: sadež drevesa mladosti

Papaja je sadež, ki izredno ugodno vpliva na zdravje, in to predvsem zaradi encimov, ki jih vsebuje. Uspešno uničuje črevesne zajedavce ter dobrodejno in pomirjajoče vpliva na prebavo. Sladek sadež, ki v sebi skriva številne pozitivne učinkovine in pomaga tudi pri vnetjih, je pri nas poznan šele zadnja leta. Vendar pa prav zaradi svojega okusa in dobrodejnih lastnosti vedno hitreje pridobiva na priljubljenosti.

- Oglas -

Drevo papaje (Carica Papaya) spominja na palmo, raste pa na ilovnatih tleh v vlažnem tropskem in subtropskem podnebju. Deblo, podobno steblu brstičnega ohrovta, je nerazvejano, votlo in se na vrhu končuje z listno rozeto. Raste hitro, sadeže pa rodi že prvo leto. Hitro se tudi izrodi, zato jo v intenzivnih nasadih , kjer je posebno pomemben dobiček, na novo posadijo že po treh letih. Veliki, globoko deljeni listi visijo na dolgih pecljih. Rastlina (drevo-zel) je dvodomna, v listnih »pazduhah« se razvijejo ženska in moška socvetja. Včasih se pojavljajo tudi dvospolni cvetovi. V tropskem in subtropskem podnebju papaja zraste do višine od šest do osem in več metrov. V predelih blizu ekvatorja sadeže obirajo skozi vse leto, na območjih, kjer se letni časi zamenjujejo, pa le določen čas.

Papaja

Raznoliki sadeži

Videz sadežev je odvisen od vrste, danes pa gojijo in tržijo vsaj 50 različnih sort. Podolgovati, buči podobni plodovi z rumenim ali oranžnim mesom se močno razlikujejo po velikosti, barvi, okusu in obliki. V premeru merijo 20–30 cm in tehtajo dva kg in več. Velikost sadeža ni prednost, kajti en sadež je prevelik za enega samega človeka, zato so leta 1919 na Havajskem agronomskem inštitutu vzgojili papajo z manjšimi plodovi. Poimenovali so jo solo papaja,in ta se najbolje prodaja na svetovnih trgih. Tako papajo lahko kupimo tudi pri nas.

- Oglas -

Nezrel sadež je zelen, z zorenjem pa postaja rumen. Meso je oranžne barve, spominja pa na melono (tudi po teksturi). Je zelo prijetnega vonja in okusa. Sredi sadeža je vdolbina, ki je napolnjena z nešteto semeni, podobnimi poprovim zrnom in obdanimi z želatinastim ovojem.

Papajo lahko vzgojimo iz teh semen, ki jih spomladi posejemo v vlažna bogata tla. Potrebuje veliko toplote in sonca, ne prenese mraza, zato jo v zmernem podnebju gojijo pod steklom.

Domorodci so papaji pripisovali čarobno moč. Papajini listi in sadeži namreč vsebujejo veliko zdravilnih snovi. V tropskem predelu se živila hitro pokvarijo in postanejo zdravju škodljiva, vendar so Indijanci kmalu prišli do spoznanja, da meso in ribe, ki niso najbolj sveži, lahko zaužijejo brez strahu, če jih pripravijo v listih papaje.

Osvajalska ljubljenka

Zdravilne učinke papaje so spoznali tudi osvajalci iz Evrope, med njimi tudi Krištof Kolumb, Juan Ponce de Léon pa je papajo opisoval kot čudežno drevo mladosti. K temu prepričanju mu je pomagalo domorodsko ime sadeža »vanti«, kar v prevodu pomeni »imej se dobro«. Vasco da Gama jo je imel kar za drevo življenja, iz zapisov kronista velikega raziskovalca in osvajalca Magellana pa lahko izvemo, da se je njegova posadka, izstradana do onemoglosti, rešila zanesljive smrti prav s sadeži papaje. Na Tihem oceanu so pluli že več kot tri mesece brez hrane, saj jim je zaloga pošla, kopnega pa niso našli, zato jim je za dnevni obrok ostal le košček črvivega prepečenca in smrdljiva voda. Bogovi morja jim niso namenili krute smrti, tako so skrajno izmučeni nekega dne le pristali na kopnem, kjer je bilo obilo sveže papaje in seveda vode. Možje so si hitro opomogli ob uživanju tega čudovitega sadeža, minile so hude črevesne težave, povrnila se jim je potrebna moč. Seveda so ob takšnih izkušnjah zapisi zagotovo tudi malce pretirani.

Papaja verjetno izvira iz Srednje Amerike, morda je njena pradomovina Mehika ali Kostarika. Današnje ime pa izhaja iz njenega karibskega imena »apapai«. Španski osvajalci so jo raznesli tudi v druga tropska in subtropska področja sveta. Danes vemo, da ta sočni sadež dobro uspeva v tropskem in subtropskem podnebju. Velike proizvajalke papaje so: Kenija, Senegal, Kostarika, Kolumbija, Tajska. Iz teh držav tudi Slovenija uvaža ta okusni sadež.

Papaja sadež

Babako

V Dalmaciji so pred kratkim začeli gojiti babako, ki je križanec med vrstama papaje C. stipulata in C. pubescens. Sadež je velik, peterostraničen, na enem koncu koničast, na drugem top. Ko ga razpolovimo, se pokaže mehko belo jedro. Voskasta lupina nezrelega babaka je zelena, med zorenjem pa rumeni. Ko je sadež zrel, je meso bledo oranžnorožnato in zelo sočno. Po vonju rahlo spominja na jagode, po okusu pa na papajo.

- Oglas -

Tako kot papaja tudi ta sadež vsebuje dragocene encime, ki pomagajo prebavljati maščobe in beljakovine in ki jih lahko uporabimo za mehčanje mesa. Je tudi odličen vir vitamina C. Zreli rumenkasti sadeži so nared za uživanje, shraniti jih moramo v hladilniku, kje zdržijo največ do pet dni. Bledo zelenkaste babake lahko nekaj dni hranimo na sobni temperaturi, da dozorijo.

Danes, ko toliko govorimo o zdravem zajtrku, bi vam ponudila sledeči recept za pripravo okusnega in zdravega zajtrka:

Žitna kaša z babakom

Izberite svojo najljubšo žitno kašo. Enaki količini vode in sladkorja, sok ene limone ali limete, prerezano vaniljevo palčko, cimetovo palčko in malo naribanega muškatnega oreščka skuhamo v sirup. Neolupljen babako narežemo na kocke in ga v sirupu počasi kuhamo približno 10 minut, da se zmehča. Tako kuhani sadež dobro ohladimo in ponudimo z izbrano žitno kašo. Zajtrk je zelo primeren v vročih poletnih dneh.

Uporaba babaka

Babako lahko uživamo kar z lupino (seveda umito) – surovo. Nežni okus lahko popestrimo z sokom limone ali limete. Nežno sadno meso lahko narežemo na kocke in ga dodajamo sadnim solatam, iz njega iztisnemo osvežujoči in vitaminsko bogati sok. Iz babaka lahko naredimo tudi dobro sladico; sadež nežno kuhamo v sladkornem sirupu, ga ohladimo, ponudimo pa skupaj s stepeno smetano, vaniljevo kremo ali sladoledom. Iz babaka lahko naredimo tudi odlične omake k slanim jedem, čatnije. Zdušeni babaki so odlična priloga pečenemu piščancu, svinini, šunki.

Vsestransko uporabna papaja

V kulinariki je zelo razširjena uporaba njenega sadnega mesa. Sadež lahko uživamo surov ali termično obdelan. Lupina ni užitna, zato ga moramo pred uživanjem vedno olupiti. Od sonca razvajene sladke sadeže papaje lahko uživamo za zajtrk in malico. Iz njih se lahko izdelajo pijače, solate, marmelade, kuhajo jih kot zelenjavo, mlade liste pa pripravljajo podobno kot mi špinačo. Celo cvetove uporabljajo – kot začimbo.

Seveda pa so najboljšega okusa papaje, ki so dozorele na drevesih. Take imajo poln, meden okus, papaje, ki jih dobimo v naših trgovinah, pa so bolj plehkega okusa, saj jih oberejo skoraj zelene in zorijo med transportom. Pri nakupu v naših trgovinah izbirajmo enakomerno rumene sadeže. Povohajmo jih, da ugotovimo, če nežno dišijo. Papaje so zelo občutljive, zato se izognimo vsem s poškodovano in nagubano lupino. Če sadež še ni zrel, pogledamo lupino okoli peclja – če ni rumena, papaja sploh ne bo dozorela. Zrele papaje pojejmo takoj, tiste, ki še niso popolnoma zrele, pa pustimo na sobni temperaturi, da se zmehčajo in porumenijo. Če smo nakupili preveč sadja, lahko sadno meso narežemo na kocke ali pretlačimo in shranimo v zamrzovalniku.

Veliko se uporablja tudi mlečni sok. Pridobivajo ga tako, da navrtajo nezrele plodove na drevesih in prestrežejo sok, ki se izceja iz njih. Dobljeni mlečni sok osušijo na soncu in ga tako ohranijo. Posušen mleček je rjave barve in ima vonj po mesu. Iz vsakega plodu dobijo približno 10 g svežega mlečka, kar daje do dva g surovega posušenega encima papaina v obliki praška. Papain uporabljajo za izdelavo tablet, kapsul in eliksirjev. Je tudi sestavina različnih farmacevtskih izdelkov. Papajin mleček vsebuje mešanico proteolitskih encimov, ki razgrajujejo beljakovine. Mednje sodijo papain, himopapain in papajina proteinaza.

Slastna papaja

Zrela, nepoškodovana papaja je izrazito rumene barve in slastna brez vseh mogočih dodatkov. Z nožem jo razpolovimo, odstranimo temna semena, jo narežemo na kocke ali krhlje, lahko pa polovice dolbemo tudi z žličko in uživamo v mamljivi aromi. Temno oranžno meso se v ustih kar topi; posebno bomo uživali ob papaji, če jo bomo lahko jedli v njeni domovini.

Dobrodejni učinki

Papaja ugodno vpliva na zdravje predvsem zaradi encimov, ki smo jih že našteli. Papain razgrajuje beljakovine iz hrane v manjše molekule aminokisline. Najnovejše raziskave so pokazale, da ima presnavljanje beljakovin velik pomen za telesno in duševno zdravje. Papaja je zato učinkovito sredstvo proti pomanjkanju beljakovin. Papain uničuje tudi črevesne zajedavce ter dobrodejno in pomirjajoče vpliva na prebavo. Proteolitski encimi pomagajo želodčnim kislinam pri razgrajevanju beljakovin.

Rastlino uporabljamo za lajšanje želodčnih težav in motenj v delovanju trebušne slinavke, napihnjenosti v trebuhu in slabosti, nastalih zaradi migrenskega napada. Uporabljamo jo tudi za odpravljanje različnih črevesnih zajedavcev oziroma glist. Pomaga pri različnih težavah z žilami, na primer pri krčnih žilah, razjedah in hemoroidih. Raziskave, ki so jih leta 1996 izvedli v Italiji, so potrdile, da mleček učinkuje proti glivici Candida albicans, ki povzroča ustni oprh. Zunanja uporaba papaje spodbuja izločanje vode, ki zastaja v tkivih, blaži edeme in ognojke ter pospešuje celjenje ran.

Klinične študije iz leta 1969 ugotavljajo, da papaja učinkuje na vnetja, kar utegne koristiti bolnikom, ki okrevajo po operaciji ali poškodbi. Papajine cvetove domačini uporabljajo za čaj, ki umirja kašelj ter blaži vneto grlo in glasilke.

Poleg encimov vsebuje papaja tudi veliko vitaminov A, B5 in C. Spada med nizkokalorična živila, saj da 100 g sadnega mesa približno le 45 kcal/188 kJ.

Previdnostni ukrepi

  • papaja ni primerna za nosečnice in doječe matere
  • pripravki papaje lahko pri občutljivih posameznikih izzovejo alergije
  • izogibajte se dolgotrajni uporabi
  • injekcije, ki vsebujejo papain, lahko povzročijo smrtno nevaren alergičen odziv
  • papaje ne uporabljajte hkrati z zdravili proti strjevanju krvi
.
- Oglas -
- Oglas -

Preberi tudi

- Oglas -