Pomlad je čas bezga. Odpravimo se na sprehod in sami naberimo bezeg. Oblecimo se primerno, za nabiranje pa se odločimo na predelu proč od ceste in mestnega smoga, ob lepem sončnem vremenu. V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in mlade liste. Cvetove nabiramo le v sončnem vremenu v juniju, septembra pa je čas za obiranje dozorelih jagod.
Bezeg je v Sloveniji zelo priljubljena rastlina
Črni bezeg (Sambucus nigra) je ena izmed treh vrst bezga, ki rastejo v Sloveniji. Poleg te vrste pri nas najdemo še smrdljivi bezeg ali habat (Sambucus ebulus) in divji bezeg (Sambucus racemosa). Slednji ima rdeče plodove, prva dva pa črne.
Smrdljivi bezeg ali habat je trajnica, ki doseže višino dveh metrov in mu jeseni nadzemni deli odmro. Posebna značilnosti, ki daje vrsti del imena, so smrdeči cvetovi. Včasih so jih namakali v vodi in z raztopino škropili po tleh in kotih, da so preganjali glodalce, ščurke in stenice. Pripravke iz habata so včasih uporabljali v ljudskem zdravilstvu, danes pa njihova uporaba ni več smiselna. Dobro uporabljana je bila kaša iz habatovih plodov, ki so jo uporabljali za povečevanje izločanja seča in proti napenjanju.
Divjega bezga v zdravilstvu niso uporabljali.
Črni bezeg uspeva kot grm, pogosto pa kot do deset metrov visoko drevo. Te rastline ni potrebno podrobneje opisovati, saj jo, lahko trdim, vsi dobro poznamo. Cvetovi so rumenkasto bele barve in nastopajo v socvetjih – češuljah. Plodovi so majhne črne bezgove jagode. Za cvetove je značilen močan vonj, ki je nekaterim ljudem neprijeten. Črni bezeg cveti junija, plodovi pa dozore septembra. Za nabiranje cvetov je torej letos že prepozno, plodovi pa še čakajo morebitne uporabnike.
Bezeg je grmovnica, ki lahko zraste tudi do 10 m visoko. Cvetoči bezgov grm lahko zavohamo že na daleč, saj ima zares lahko prepoznaven sladkoben vonj. Običajno raste na obroku gozda na sončnem predelu. Pri nabiranju cvetov bodimo pozorni na drobne črne uši, zato naberimo lepe odprte ne ušive cvetove. Cvetovi so rumenkasto bele barve, iz njih se najprej razvijejo zelene, nato pa rdeče in črne bezgove jagode. Imajo značilen in tudi zelo intenziven, aromatičen vonj. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajo surovi plodovi popolnoma drugačen vonj in okus. Surove in sveže bezgove jagode niso užitne.
Nabiranje bezga
Naberimo jih toliko kot jih potrebujemo. Najbolje je da jih zlagamo cvet na cvet v košaro, da ga pri transportu do doma ne poškodujemo oz. ga ne uniči vročina v plastični vrečki. Bezeg posušimo na svežem zraku in ga shranimo v papirnatih vrečicah.
Opojni bezgov cvet
V zdravilstvu uradno uporabljano drogo predstavljajo cvetovi (Sambuci flos), ki jo dodajamo čajnim mešanicam za izboljševanje vonja in okusa.
Cvetovi črnega bezga so v starejši literaturi označeni kot diaforetik – snov, ki poveča izločanje vode skozi znojnice – potenje. Še vedno velja izročilo, da se je ob prehladu koristno dobro preznojiti. To naj bi hitro in enostavno dosegli s pitjem poparka iz bezgovih in lipovih cvetov, tudi slednji namreč veljajo za učinkovit diaforetik. Starejši avtorji vztrajno trdijo, da na potenje vplivajo snovi v bezgovih cvetovih, danes pa velja, da receptorje za toploto (termoreceptorje) vzdraži toplota, ki je posledica zaužite tekočine (bezgovega ali lipovega čaja). Kar spomnimo se, kako hitro se spotimo ob krožniku vroče juhe!
Bezgove jagode – Čistilni plodovi
V nekaterih poljudnih knjigah o zdravilnih rastlinah najdemo celo nasvete o uporabi listov, skorje in korenin. Plodov naj ne bi uživali surovih, lahko pa jih uporabljamo za pripravo okusne marmelade. Bezgove jagode vsebujejo različne snovi: flavonoide (rutin, izokvercitrin, hiperozid), tri odstotke čreslovin, do odstotek antocianinov (sambucin in derivate), malenkost eteričnega olja in do 7,5 odstotka različnih sladkorjev, sadne kisline ter nekaj vitamina C. Sveže bezgove jagode najpogosteje uporabljamo za pripravo sokov in marmelade.
Sok iz plodov pa so včasih v velikih odmerkih uporabljali kot purgativ ali čistilo. Omenjen je celo v švicarski farmakopeji, čistil pa naj bi prebavila, sečila in kožo (s povečanim izločanjem znoja). Zaradi visoke vsebnosti obarvanih antocianinov ponekod iz plodov pridobivajo barvila za živilske izdelke. Bezgove jagode pred uporabo običajno prekuhamo, uživanje surovih plodov namreč lahko povzroči drisko in bruhanje.
Bezgovo vino – Krepilni napitek iz bezga
V literaturi najbolj pohvalijo bezgovo vino, ki naj bi bilo najboljše izmed vseh izdelkov, pripravljenih iz jagodičevja. Wilfort piše, da je bezgovo vino ‘resničen tonikum’, kar pomeni, da naj bi uživanje krepilo psihično in fizično zmogljivost. Trdi tudi, da ugodno vpliva na prebavne težave, ureja iztrebljanje, poveča izločanje seča, skratka ‘čisti in krepi telo’. Uporabo toplega bezgovega vina priporoča pri začetnih znakih prehlada in gripe. Postopek za pripravo marmelade iz bezgovih plodov je popolnoma enak pripravi marmelade iz drugega sadja. Bezgovo vino je po navedbi Richarda Wilforta pripraviti enostavno, zato povzemamo postopek, objavljen v njegovi knjigi o zdravilnih rastlinah.
V emajliranem loncu segrejemo zmes sedmih litrov sveže vode in dveh kilogramov sladkorja do vrenja. Lonec odstavimo, pokrijemo in počakamo, da se raztopina sladkorja ohladi – ostati mora topla. Nato stresemo vanjo tri litre skrbno obranih, zrelih bezgovih jagod. Zmes segrejemo skoraj do vrenja in takoj odstavimo. Lonec pokrijemo, in ko se ohladi, stresemo vanj dvajset gramov zdrobljenega kvasa, dobro premešamo in prelijemo v stekleni balon – vrelno posodo.
Posodo zamašimo s preluknjanim zamaškom, v katerem je vrelna cevka ali vinska veha. Ta služi odvajanju ogljikovega dioksida, ki nastaja pri vrenju, poleg tega pa preprečuje dostop zraka do zmesi v vrelni posodi. Zamašek mora ob robovih dobro tesniti, zato ga lahko oblijemo s parafinom ali voskom. Vrelna cevka ima obliko črke S in koleno, v katerem je voda. Ta prepreči dostop zraka v vrelno posodo. Običajno vrh cevke, ki jo lahko kupimo v prodajalni z vinogradniškimi potrebščinami, zapremo z gazo, da preprečimo vstop žuželkam.
Proces vrenja mora poteči čimbolj hitro, zato mora biti posoda shranjena v prostoru, ki ni prehladen. Ustrezna temperatura je okrog 20 stopinj Celzija. Če bo vrenje potekalo prepočasi, v prehladnem prostoru, bo izdelek zanič. V prvih osmih do desetih dneh poteka vrenje burno, po naslednjih osmih do desetih tednih po glavnem vrenju pa se vsebina posode zbistri. Zdaj nastopi čas za prvi pretok, ko moramo ločiti bezgovo vino od preostanka, ‘droži’. Vino prelijemo v sterilne steklenice (pred uporabo jih prekuhamo in splaknemo z alkoholom), jih tesno zamašimo in shranimo na hladnem in temnem, v ležečem položaju.
Tako pripravljeno bezgovo vino se dolgo ohrani. Bralcem iz vinorodnih območij Slovenije postopek ne bo povzročal nobenih težav, lahko se celo poskusijo v boljši izbiri kvasovk. Pri pripravljanju bezgovega vina naj ne bi uporabljali kovinske posode.
Bezeg kot zdravilna rastlina
Bezeg je izjemno zdravilna rastlina. Zeliščarji priporočajo pitje bezgovega čaja v času prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi ravno z močnim potenjem. Uporabljamo ga še za obnavljanje krvi, zdravljenje vnetij, proti vročici in pri lajšanju dihalnih poti. Čaj iz bezgovih korenin je lahko tudi odlično odvajalno sredstvo.
Tudi zdravilen bezeg moramo uporabljati previdno tako kot vse zdravilne rastline. Ne bo prav nič narobe če se bomo o vseh možnih učinkih še sami posvetovali. Pred vsem pa nikoli ne smemo pretiravati. Bezga nikakor ne smejo uživati nosečnice in doječe matere, saj vsi deli vsebujejo strupene alkaloide.
Bezgovo cvrtje za popoldansko druženje
- 1/4 l mlačnega mleka
- 22 dag moke
- pol žličke soli
- žlica sladkorja
- 3 rumenjaki
- sneg treh beljakov
- 6 do 12 bezgovih cvetov
- maščoba za cvrtje
Žvrkljajte mleko z moko in rumenjaki, dodajte sladkor in sol ter zamešajte trd sneg beljakov. Bezgovo cvetje splaknite z vodo, ga odcedite na rešetu, pomakajte ga posamezno v testo in ga na vroči maščobi rumeno ocvrite. Ocvrtke potresite s sladkorjem.
Bezgov sok
- 40 bezgovih cvetov
- 2 limoni
- 5 dkg citronske kisline
- 1kg sladkorja
Limoni operete in skrtačite v vroči vodi, ki ste ji dodali ščepec sode bikarbone. Narežete ju na tanke rezine. Bezgovim cvetom odrežete debela stebla. V loncu zmešate bezgove cvetove, limono, citronsko kislino in 2 l vode. Vse skupaj pustite stati 36 ur, nato precedite skozi krpo, primešate sladkor in zavrete. Vročega nalijete v čiste steklenice in zaprete. Pijemo ga razredčenega z mrzlo vodo, dodamo ga ledenemu čaju ali penečemu se vinu, dodamo ga lahko v čaj v zimskem času, nekateri ga dodajajo k ledu k žganim pijačam.
Bezeg prot škodljivcem
Listi bezga uspešno preženejo polže z našega vrta, za pripravo fungicida pa namočimo 250 g listov v pol litra vode, nekaj časa pustimo stati, stisnemo in precedimo. Dobljeno sredstvo zmešamo s pol litra tople vode, ki smo ji dodali nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode, in škropimo v času velike verjetnosti za okužbo.