Danes se kopriva najpogosteje uporablja v obliki čajev, kopeli ali mešanica za izpiranje. Seveda pa obstaja tudi kar nekaj možnosti uporabe kopriv v naši prehrani, še posebej spomladi, ko nabiramo mlade poganjke kopriv. Takšne in drugačne pekoče rastline, ki jih srečamo v raznolikem okolju, so znane po tem, da »spečejo« in preganjajo revmatizem. Skozi čas, ko so bile označene kot plevel, so le dobile svoj pravi status – zdravilne rastline in koristnega živila. Nekdaj so jih na veliko kosili, da bi se jim izognili, zdaj jih previdno nabirajo. Z dobrim razlogom.
Poznamo veliko koprivo (Urtica dioica) in malo koprivo (Urtica urens). Veliko koprivo poznamo tudi pod imenom velika pekoča kopriva, velika žgoča kopriva. Mala kopriva je znana pod naslednjimi imeni: mala pekoča kopriva, ožarnica, pečenica, žagalica, žagovnica, žarna kopriva, žarnica, žgoča kopriva, živa kopriva. Obe vrsti sodita v družino Urticaceae – koprivovke.
Ko nas speče kopriva …
Verjetno je zelo malo ljudi, ki še niso občutili pekočega dotika koprive in ki v naravi ne bi prepoznali te neprijetne pekoče rastline. S pomladjo končno prihaja njihova sezona! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjajo v bližini hiš, hlevov, po grobljah, ob poteh, jarkih in živih mejah odganjati mlade rastline. Rastlina hitro zraste, cveti od maja do septembra.
V naših krajih uspevata dve vrsti kopriv, ki pa sta obe užitni in tudi zdravilni. Mala kopriva je manjša, zraste le do 50 centimetrov višine in je enoletna, enodomna rastlina, medtem ko velika kopriva zraste do višine 150 centimetrov in je dvodomna trajnica. Listi velike koprive so bolj podolgovati, listi male koprive pa bolj okrogle oblike. Cvetovi so pri obeh vrstah enospolni, nameščeni pa so v visečih, gibkih, klasastih socvetjih.
Liste koprive lahko nabiramo od maja do avgusta. Za zdravilne namene liste posušimo na zraku, vendar ne na soncu, ampak v senci in na rahlem prepihu. Če si pri obiranju pomagamo z rokavicami, lahko liste kar osmukamo s stebla. Na spodnjem delu listov so nežne dlačice, ki se zapičijo v nezavarovano kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv. Tudi latinsko poimenovanje koprive (urtica) pomeni skelenje. Koprive pečejo zaradi prisotnosti histamina, ki je v nežnih laskih na spodnjem delu listov. Ti žgoči laski pa izgubijo svoj pekoč učinek, če liste zmanemo z rokavicami, jih poparimo ali skuhamo.
Kopriva vsebuje številne zdravilne učinkovine
V koprivah so precejšnje količine mineralnih snovi. Ljudski rek pravi, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo in je ne bi vsebovala ta pekoča rastlina. Izstopa po vsebnosti kalcija in magnezija (nobena gojena rastlina ne vsebuje toliko magnezija kot prav kopriva). Bogata je tudi z železom, saj ga menda vsebuje najmanj toliko kot špinača. Po analizah sodeč vsebuje še vrsto manjših količin drugih rudnin in veliko mikroelementov.
Razen omenjenih mineralov je bogati vir beta karotena in vitamina C, a ji tudi drugih vitaminov ne manjka. Vsebuje tudi acetilholin, mravljinčno kislino, histamin, nekatere organske kisline, flavonoide, fitosterole, nekaj encimov in bioaktivnih snovi, med katerimi ne gre zanemariti klorofila. Ta je namreč kot nekakšna protiutež manj zelenim nitratom, ki jih koprive vsebujejo. Koprive namreč dobro uspevajo na dobro pognojenih tleh, kar pomeni, da so tla bogata z dušikom. Iz tal tako posrka veliko nitratov in jih pretvarja v aminokisline.
Iz tega sledi, da koprive sodijo med zelenjavo, ki je najbogatejša z beljakovinami. Nitratov je pa toliko več, kolikor močno so pognojena tla. Ker pa klorofil v črevesju zavira pretvorbo nitratov v kancerogene nitrozamine, zmanjšuje njihov škodljivi učinek. To je pomembno za uporabo koprive tako v kulinariki kot tudi v zdravilstvu.
Glede na to, da koprive vsebujejo veliko pomembnih snovi in tudi klorofil, našemu telesu prinašajo:
- boljše počutje,
- močnejšo odpornost,
- čistejšo kri,
- učinkovitejšo presnovo in bogatejšo črevesno floro,
- krepijo ožilje,
- preprečujejo utrujenost, vplivajo na energijo,
- odvajajo odvečno vodo iz telesa,
- vplivajo na delovanje žolčnika, jeter in drugih žlez.
Koprivin čaj: Priprava čajev iz koprivinih listov
Koprivin čaj je priljubljena zdravilna pijača. Uradna medicina je začela koprivo izkoriščati šele v novejšem času. Koprivine liste uporabljajo za spodbujanje celotne telesne presnove. Zato so pomembna sestavina mnogih čajnih mešanic za zdravljenje protina in revmatičnih obolenj ter žolčnih in jetrnih težav. Koprivini listi so tudi v čajih za spomladanske in jesenske čistilne kure. Tudi iz samih koprivinih listov lahko skuhamo dober in zdravilen čaj, ki pospešuje izločanje seča, hvalijo pa ga tudi moški, ki imajo težave s prostato, kar potrjujejo tudi raziskave.
Sestavine: • dve zvrhani čajni žlički posušenih koprivinih listov • 250 ml vrele vode
Priprava: Prelijte liste, zavrite, nato kuhajte še 5 minut in odcedite. Mlačen čaj pijte po požirkih, zjutraj in zvečer po eno skodelico. Takšno zdravljenje lahko traja od 3 do 8 tednov.
Bolnikom, ki jih mučijo razne degenerativne bolezni sklepov, revmatizem, žolčni in ledvični kamni, večkrat priporočamo čajno mešanico, v kateri so tudi koprivini listi.
Priprava čajne mešanice: • 20 g listov koprive • 20 g korenine in zeli regrata • 10 g preslice • 5 g listov breze • 5 g plodov šipka s semeni vred
Priprava: Prelijte dve zvrhani čajni žlički te mešanice z 250 ml vrele vode in po 15 minutah precedite. Čaj pijte tri tedne, in sicer 3-krat dnevno po eno skodelico.
Kopriva v domačem zdravilstvu
Tudi v ljudskem zdravilstvu uporabljajo koprivo na enake načine, kot smo že opisali, vendar pa je ljudsko zdravilstvo razvilo tudi nekaj bolj špartanskih načinov uporabe. Pri revmatičnih obolenjih, protinu, ohromelosti, vnetjih rebrne mrene, ošpicah in škrlatinki so bolnikom svetovali, naj se šibajo s svežimi koprivami. Takšno pekoče in boleče zdravljenje bi moralo povzročiti olajšanje in ozdravitev. Za bolnike, ki so bili podvrženi takšnemu zdravljenju, je bilo to mukotrpno. Danes se v ljudski medicini kopriva najpogosteje uporablja v obliki raznih čajev, kopeli, obkladkov, izpirkov …
Koprivin sok
V ljudskem zdravljenju je zelo priljubljen koprivin sok. Pripravimo ga iz nadzemnih delov koprive, in sicer iz cvetoče rastline. Cvetočo koprivo razrežemo na manjše dele in jih za dvanajst ur namočimo v majhno količino vode. Po tem času namočene koprive močno stiskamo, da dobimo čim več dragocenega soka. Sočenje lahko opravimo tudi s posebnim strojem za stiskanje. Dobljena količina soka je sicer majhna, zato velja, da je treba nabrati kar veliko količino. Koprivin sok priporočajo pri spomladanski utrujenosti, zniževanju krvnega sladkorja, za večanje odpornosti in na splošno za boljše počutje.
Tinktura iz kopriv
V ljudski medicini se proti izpadanju las ponuja tinktura iz kopriv. Pripravljamo jo zgodaj spomladi ali jeseni, torej pred in po cvetenju. Zanjo nabiramo podzemni del rastline, torej korenine. Izkopane korenine dobro operemo, na drobno sesekljamo, damo v steklenico, nanje nalijemo domače žganje, steklenico dobro zapremo in na toplem pustimo stati dva tedna, nato jo precedimo. Za uporabo je treba tinkturo razredčiti, in sicer v razmerju 1:1 s prekuhano in ohlajeno vodo. S tem si dvakrat na teden zmasirajte lasišče.
Koprivin čaj
Koprivin čaj je odlično naravno sredstvo za nego temnih las, ker jim lepo poudari barvo. S čajem po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti nadležnemu prhljaju ter pri redkih in oslabelih laseh. Čaj je tudi odličen tonik za obraz.
Zeliščarice za zdravljenje težav s povečano prostato in za čiščenje telesa priporočajo tudi pitje čaja iz korenin koprive. Čajno žličko posušenih korenin prelijemo s skodelico hladne vode in segrevamo do vrenja. Kuhamo eno minuto, odstavimo in ga pustimo stati še deset minut, nato ga precedimo in spijemo. Priporočajo se največ 3 do 4 čajne skodelice dnevno, ki naj bodo vedno sveže pripravljene.
Koprivina kopel
Svojčas so na veliko priporočali tudi koprivino kopel. Pomagala naj bi pri motnjah v krvnem obtoku in hemoroidih. Priporoča se tudi za lepo kožo, sproščanje ali razvajanje. Prgišče kopriv prelijemo z litrom vode, zavremo in kuhamo 3 minute, nato posodo odstavimo in počakamo še 15 minut, precedimo in prevretek dodamo kopeli.
Ljudska medicina za zdravljenje uporablja tudi koprivino seme. Iz njega se stiska koprivino maščobno olje, ki se uporablja za zdravljenje revmatičnih bolezni, kožne bolezni itd.
Uporabna tudi na vrtu
Koprivini pripravki se vedno pogosteje uporabljajo tudi pri bio vrtnarjenju za zatiranje raznih škodljivcev.
Stranski učinki kopriv
Pri zmernem uživanju pripravkov iz kopriv ni škodljivih stranskih učinkov!
Kopriva: Hrana, ki varuje pred zlom
Koprivo kot vrtnino so v svojo prehrano vključevali že stari Egipčani, Grki in Rimljani. O koristnosti kopriv v prehrani so pisali že tedanji misleci, kot sta Horacij in Hipokrat, rimski mislec Plinij pa je zapisal, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga varujejo pred zlom.
In tudi danes se koprive uporabljajo v prehrani. Najboljši so mladi spomladanski vršički in listi. Iz obarjenih, surovih mladih kopriv lahko naredimo okusne solate, namaze in polivke. Danes se pogosto uporabljajo za pripravo smutijev, kjer njihova zdravilna moč še posebej pride do izraza.
Pri kuhanju kopriv bodimo pozorni na to, da vode, v kateri smo jih kuhali, ne odvržemo, saj je polna koristnih mineralov! Tudi možnosti uporabe kopriv v prehrani je veliko. Podobno kot špinačo in blitvo uporabljamo tudi koprivo. Dodamo jo lahko kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz nje skuhamo okusno juho, enolončnico, ponudimo jo kot prilogo, z njo napolnimo zavitke, dodamo jo lahko nadevom za meso, jo dodajamo zelenjavni rižoti in narastkom, skupaj s pinjolami naredimo pesto, ki ga polijemo po testeninah.
Zgodaj spomladi, ko so poganjki mladi in še nežni, so odlične blanširane, prelite z olivnim oljem in bogato potresene s sesekljanim čemažem.
Ko imamo na vrtu veliko kopriv, je prav, da jih posušimo. Posušene liste zdrobimo/zmeljemo v prah in z njim obogatimo najrazličnejše jedi (predvsem pozimi).