Prehrana za lepo kožo: Kako se zaščitimo pred soncem?

S soncem si utrjujemo zdravje. Vendar sončno sevanje je mešanica žarkov, od katerih so nekateri za kožo in telo nevarni. Zato se ne bi smeli nepremišljeno sončiti. Zdravo je le postopno privajanje na sonce in sočasno gibanje, najbolj nespametno pa je *praženje* na soncu ob uživanju hladnih in sladkih pijač.

Prehrana za lepo kožo

Koža nas varuje pred zunanjimi vplivi

Koža je naš največji organ. Kot obrambni plašč varuje telo pred zunanjimi vplivi in vdorom škodljivih snovi, uravnava telesno temperaturo in vlago, prek nje izločamo odpadne snovi. Kožo delimo na dve glavni plasti, povrhnjico in usnjico. Z vidika zaščite pred soncem nas zanima povrhnjica. V njej je dvajset plasti celic, ki nenehno nastajajo v najnižji plasti, se starajo in potujejo proti površini kože. Pri opeklinah, tudi če jih povzroči sonce, se pojavijo mehurji; povrhnjica je poškodovana in ne more opravljati svoje funkcije. Ker s kožo tudi dihamo, so opekline velike površine kože zelo huda, celo smrtna nevarnost.

Zaščita pred sončnimi žarki

V koži je pigment, ki je osnovna zaščita pred sončnimi žarki. Zaradi določenih valovnih dolžin sončnih žarkov se aminokislina tirozin spremeni v pigment; ta potemni,  kožo varuje pred opeklinami in spodbudi nastajanje imunskih snovi proti infekcijam. Pod vplivom ultravijoličnih žarkov se ergosterin spremeni v vitamin D. Pozitivni vidik sončenja je tudi, da se poveča napetost in prožnost kože, bolje slišimo in vidimo, saj vitamin D izboljšuje vid, sluh in čvrstost kosti. Pod vplivom sončnih žarkov v koži sočasno potekata dva kemična procesa: oksidacija in dehidracija. Če ju ne upočasnimo, lahko precej škodita. Če smo izpostavljeni še onesnaženemu zraku, ozonski luknji, kajenju in stresu, je škoda še večja. Med kemičnimi procesi v koži nastajajo prosti radikali, ki načenjajo zdrava elastinska in kolagenska vlakna ter zavirajo mehanizme za obnovo celic.

sadje

S pravilno prehrano lahko kožo učinkovito zaščitimo in obnovimo. Pri oroženeli ali luskavi koži je treba povečati vnos karotenoidnih snovi kot predstopnje vitamina A (paradižnik, paprika, korenje, blitva, špinača, marelice…) vitamin B6 (losos, banane, puranovo meso, tunina, žita…) ter minerala cink (morska hrana, fižol,leča, bučna semena, jagnjetina…) in pri slabi pigmentiranosti še baker (slive, fižol, sardine, sončična semena, arašidi…). Preverite, zakaj so marelice tako zdrave.

Marsikatera ženska v srednjih letih pozna značilno rdečico zaradi razširjenih drobnih žilic pod povrhnjico. Uživajo naj jedi, ki vsebujejo vitamin B3 (perutnina, breskve, avokado,svinjina, pršut…). Koža se masti od znotraj, ni pa vseeno, kakšno maščobo uživamo. Nasičene maščobe moramo zamenjati z nenasičenimi omega 3  (sardine, skuše, losos, tune, laneno olje, avokado, orehi) ter omega 6 (mandlji, olje pšeničnih kalčkov, sojino, lešnikovo, bučno…) in omega 9 (oljčno in arašidno olje) maščobnimi kislinami.

Z vročino se koža razširi, stanjša, in žilice postanejo vidne; to je kuperoza. Takrat je treba povečati vnos flavonoidnih snovi (borovnice, robidnice, ribez, maline in drugo jagodičje), da okrepimo stene žilic. Da bo koža spet gladka, uživajmo česen, čebulo, por, drobnjak in ingver. Flavonoidi v pomarančah, limonah, grenivkah in drugih citrusih delujejo kot antioksidanti in antimutageno, absorbirajo svetlobo, varujejo DNK in zmanjšujejo vpliv rakotvornih snovi. Citrusi, bogati tudi z vitaminom C, so pomembni tudi v boju proti alergijam. Med močne flavonoide sodi zeleni čaj, ki preprečuje nastajanje poškodb zaradi sonca in posledično zmanjšuje nevarnost kožnega raka.

Tudi paradižnik nam pomaga

V družini karotenoidov je tudi pradižnik. Že sam je močan antioksidant, še bolje deluje v sinergičnem sozvočju z drugimi karotenoidi. Posebno češnjevec močno poveča zaščitni faktor kože in prepreči oksidacijo luteina, s tem pa degeneracijo rumene pege; paradižnikova mezga celo za 40 odstotkov.

Koruza vsebuje pet vrst karotenoidov: betakriptoksantin, betakaroten, lutein, alfakaroten in zeaksantin. Njihov sinergični učinek je izredno velik. Spodbujajo nastajanje naravnih encimov za razstrupljanje kože, krepijo imunski sistem ter varujejo kožo in oči pred škodljivimi žarki.

S sončenjem se povečajo temne pege in lise na koži. To je oksidirana maščoba. Preprečujemo jo z uživanjem olja pšeničnih kalčkov, bogatega z vitaminom E, in mandljev. Ti vsebujejo sfingolipide in pomagajo zdraviti poškodovane celice.

Če pege večkrat premažemo z ananasovim sokom in oljem pšeničnih kalčkov, bodo počasi izginile. Za kožo veliko naredimo tudi z uživanjem koristnih probiotičnih bakterij. Čim več jih je v prebavnem traktu, tem bolje bomo izkoristili ogljikove hidrate, aminokisline in minerale. Vsaj 14 dni pred sončenjem povečajmo vnos kalcija v telo. Uživati ga moramo v kombinaciji z magnezijem.

Križnice (zelje, brokoli in brstični ohrovt) vsebujejo sulforafan. Ta zmanjša nevarnost kožnega raka kar za polovico, saj odstranjuje škodljive snovi in preprečuje oksidacijo.

Poletna zaščitna sadna solata: nekaj borovnic, ribeza, robidnic, malin, dodamo žlico medu in ovćji jogurt, potresemo s cimetom, pokapamo z limoninim sokom, premešamo in okrasimo z luističi mete ali melise.

Poletna nabodalca: pripravimo polento, jo ohladimo na deski, razrežemo na kvadratke, ovijemo s panceto in natikamo izmenično s kolutki bučk, po želji tudi s papriko ali koščki mariniranega puranjega mesa. Spečemo na žaru in ponudimo s solato iz žit.

Preberite si tudi članek o kožnih boleznih >>

Marija Merljak, univ.dipl.ing.živ.tehn.