Zamisel o tem, da bi morali ljudje z različnimi krvnimi skupinami jesti različno hrano, je po svetu in tudi v Sloveniji pridobila kar nekaj privržencev, tudi po zaslugi prve knjižne uspešnice ameriškega zdravnika naturopata dr. Petra D’Adama 4 načini prehrane za 4 krvne skupine, čeprav ji nepoznavalci in uradna medicina večinoma očitajo precej šibke znanstvene temelje in kar nekaj napak.
Ena od slovenskih zagovornic prehrane po krvnih skupinah je Nataša Klarič, ki sedaj deluje tudi kot svetovalka za prehrano po krvnih skupinah. Lansko leto se je namreč udeležila konference inštituta za človekovo individualnost (IfHI) omenjenega dr. Petra D’Adama in pridobila njegov certifikat za svetovanje v zvezi s prehrano po krvnih skupinah.
Da si boste lažje ustvarili mnenje, smo jo vprašali po osnovah, na katerih temelji metoda, ki jo je, kot pravi, najprej preverila na sebi, zdaj pa o njej svetuje tudi drugim. Nanizali smo jih v nekaj točkah.
1. O krvnih skupinah
»Krvna skupina v veliki meri določa človekov imunski sistem. Kot zanimivost naj povem, da so v Avstraliji pred nekaj leti presadili jetra devetletni deklici in so pozneje ugotovili, da je njeno telo prevzelo krvno skupino in imunski sistem darovalca jeter. Antigen krvne skupine je označevalec (marker), ki je vezan na krvne celice. Ti označevalci določajo, kaj telo prepoznava kot prijatelja in kaj kot sovražnika. Je povsod v organizmu, v vseh tkivih in tudi v sluznicah. Pri približno 80 odstotkih ljudi je prisoten tudi v drugih telesnih tekočinah (na primer v slini).
Več kot 40 odstotkov ljudi na svetu ima krvno skupino 0, okrog 40 odstotkov jih ima A, približno 12 odstotkov B, in štirje odstotki AB. V Sloveniji je razmerje podobno.«
2. O sovražnikih v hrani
»Znano je, da je približno 80 odstotkov vsega imunskega sistema v prebavilih. Že v ustih pride hrana v stik z označevalci, ki jo lahko prepoznajo kot sebi sovražno ali kot sebi podobno. Znanstvene raziskave so pokazale, da lahko snovi v hrani – zlasti lektini (beljakovinske molekule, ki se vežejo na ogljikove hidrate), ki so podobni antigenu tuje krvne skupine, sprožijo odziv imunskega sistema. Telo se v tem primeru bori z namišljenimi sovražniki v hrani.
Podobno velja za gluten, prolamine in druge aglutitine, ki povzročajo zlepljanje celic (aglutinacijo). Tovrstne molekule so na primer prisotne v žitaricah, v piščancu in v številnih vrstah zelenjave in sadja.«
3. O namišljeni lakoti
»Poznamo več različnih vrst lektinov. Eni se lepijo na tkivo v prebavilih in tam povzročajo odziv imunskega sistema. Drugi lektini se prilepijo na celice, kjer posnemajo različne hormone. Značilen hormon, ki ga posnema lektin v pšeničnih kalčkih, je insulin. Lektin v pšeničnih kalčkih se lepi na maščobne celice, kjer signalizira, da mora telo nalagati čim več maščob, pa čeprav gre za namišljeno ‘lakoto in sušo’. Označevalce, ki so podobni posameznim krvnim skupinam, imajo tudi številni virusi, bakterije in drugi organizmi. Prav zato so nekatere krvne skupine bolj občutljive na določene bolezni kot druge.«
4. O ‘izbirčnosti’ lektinov
»Lektin prihaja iz latinske besede legere, ki pomeni izbirati. Lektin ene vrste se bo lažje prilepil na tkivo pri eni krvni skupini kot pa pri drugi. Podobno je ena vrsta hrane za različne krvne skupine različno škodljiva. Če se prehranjujemo v skladu s svojo krvno skupino in izbiramo tiste vrste živil, ki ne vsebujejo za našo krvno skupino problematičnih lektinov, s tem samodejno razbremenimo imunski sistem, saj ni več polno zaposlen z njihovim uničevanjem in obnovo tkiva. Obnova sluznic in tkiv v prebavilih potem traja nekaj dni, odvisno tudi od tega, koliko je bilo storjene škode v preteklosti.«
5. O nastanku kroničnih poškodb
»Antigen krvne skupine predstavlja vir hrane za bakterijo ali virus, ki se nanj prilepita zato, ker je narejen iz sladkorjev. Pri petini ljudi se lahko virusi, bakterije in tudi lektini lepijo neposredno na tkivo, saj v prebavnih tekočinah nimajo prosto plavajočih antigenov svoje krvne skupine. Naloga imunskega sistema je, da uniči sovražnika: pri tem ni pomembno, ali gre za hrano ali za bakterijo oziroma virus. S tem ko uniči prilepljeni lektin, bakterijo ali virus, uniči tudi celico, na katero je prilepljen. Da telo obnovi takšno poškodbo, potrebuje približno 20 ur. Najbolj poškodovani delci so resice v tankem črevesju. Kadar je prisotnost lektinov v prehrani velika in stalna, sčasoma pride do kroničnih poškodb večjih tkiv. Tako lahko na primer nastanejo razjede na sluznici.«
6. O preobčutljivosti in alergijah
»Čez noč se sicer stanje običajno umiri in zjutraj človek ne čuti več bolečin, čeprav je obnovljeno tkivo še vedno občutljivo. Ko zrastejo nove celice, ki uničeno tkivo nadomestijo z novim, so te mlade celice tako mehke in občutljive kot nova lupina rakovice. Ko naslednjič spet zaužijemo neprimerno živilo, ponovno povzročimo škodo. Na še vedno občutljive celice se zdaj prilepi kup lektinov, prolaminov in aglutininov. Postopno sluznica postane pretanka, razmaki med celicami se povečajo in delci hrane začnejo uhajati po telesu, kjer nimajo česa iskati. V odgovor telo razvije alergijska protitelesa. Dokler so poškodbe samo v prebavilih, govorimo o preobčutljivosti. Ko pa začnejo snovi zahajati drugam, pride do pravih alergij.«
7. O boju z lektini
»Najučinkovitejša strategija je, da čim bolj zmanjšamo vnos novih lektinov z napačno prehrano. Škodo, če si privoščimo kakšen majhen greh, lahko preprečujemo in odpravljamo tudi s tem, da jemljemo izolirane aminosladkorje v kapsulah, saj se lektini prilepijo nanje in ne na tkivo. D’Adamo je za vsako krvno skupino posebej razvil mešanico takih sladkorjev. Ta preprečuje, da bi se leptini lepili na tkivo, pospešuje obnovo tkiva in tudi odlepi lektine, prilepljene na prebavila in na maščobne celice; približno tako kot lepilni trak po hitrem postopku opravi z mačjo dlako, ki se prilepi na obleko. S tem omogoča porabo maščob, kar je ključno za hujšanje.«
8. O prebavnih sokovih
»Drugi pomemben vidik prehrane po krvnih skupinah je, ali ima posamezna krvna skupina dovolj prebavnih sokov, da je sposobna dano živilo sploh prebaviti, ne glede na lektine. Če hrana ni dovolj prebavljena, nastane v prebavilih vrsta beljakovinskih presnovkov. Razkrajajo jih bakterije, pri čemer se sproščajo strupeni plini, ki prehajajo v kri. Telo se zastruplja in postaja leglo bakterij. Če pojemo veliko sladkorja, se na primer namnoži kandida in nastopi tako imenovana zakisanost telesa.
Ne glede na krvno skupino pa imamo ljudje tudi različno sposobnost razgradnje različnih snovi. »Hitri acetilatorji« na primer večino strupov lahko razgradijo zelo hitro, vendar pa ne morejo razgraditi strupov, ki nastanejo pri pečenju živalskih beljakovin in povzročajo raka na debelem črevesju. To naj bi bilo značilno za Japonce, ki pojedo veliko sušija – torej surovih beljakovin živalskega izvora. Dokler je bila to njihova glavna hrana, so imeli kot narod zelo nizko stopnjo raka na debelem črevesu. »Počasni acetilatorji« pa ne prenašajo surovega mesa, ker nimajo encimov, da bi ga razgradili, zato pa veliko lažje razgradijo zapečeno hrano.«
‘Črna lista’
Natašo Klarič smo spraševali tudi o tem, kaj je po načelih prehranjevanja po krvnih skupinah najbolj odsvetovano.
- Sladkor (bel ali rjav) naj ne bi bil primeren za nobeno krvno skupino, ker se prehitro sprošča v kri in posredno lahko povzroča motnje v proizvodnji ščitničnih hormonov, odpornost na inzulin in padec odpornosti organizma.
- Svinjina je naslednja na seznamu odsvetovanih živil za vse krvne skupine, ker po ugotovitvah dr. D’Adama povzroča nenormalne reakcije v krvi.
- Žitarice. Izdelki iz polnozrnatih žit vsebujejo velike količine lektinov in rakotvornega akrilamida, izdelki iz bele moke pa imajo visok glikemični indeks. (Najbolje naj bi jih prenašala krvna skupina A).
- Mleko in mlečni izdelki naj bi med drugim povzročali težave zato, ker so v pasterizirani obliki težko prebavljivi. (Encimi, ki to prebavljanje omogočajo, so uničeni.) Poleg tega mlečni izdelki vsebujejo goveji serumski albumin, ki naj bi zelo okrepil delovanje lektinov.
Ne jejte, če vam ne diši
Nataša Klarič svetuje, da se držimo osnovnega seznama priporočenih živil za svojo krvno skupino, a z zdravo pametjo. Če smo na neko živilo alergični ali preobčutljivi, ga ne uživajmo, četudi je na seznamu priporočene hrane oziroma dovoljene hrane za našo krvno skupino. Če nam živilo odsvetuje zdravnik, je tudi to treba upoštevati. In ne nazadnje, tudi če nam neka hrana ne diši ali nam ne dene dobro, je seveda ne bomo uživali, četudi je na seznamu priporočene oziroma dovoljene hrane. Podaja še nekaj osnovnih nasvetov, ki jih povzemamo:
- Čim bolj omejimo vsa živila z visokim glikemičnim indeksom, zlasti sladkor in žitarice ter izdelke iz polnozrnatih žit.
- Hrana bi morala biti čim bolj sveža in surova. Presna hrana ima v sebi daleč največ hranilnih snovi, ampak če hkrati vsebuje za vas škodljive lektine, povzroči več škode kot koristi.
- Hrana naj bo ekološko neoporečna, kar pomeni, da naj vsebuje čim manj težkih kovin, pesticidov in drugih strupov. Težave povzroča tudi plastika, ki iz embalaže uhaja v hrano, zlasti v morske ribe.
- Če kuhamo zelenjavo, jo kuhamo v sopari ali dušimo v majhni količini vode, da ohranimo vitamine.
- Ne uživajmo rib, ki niso na našem seznamu priporočene in dovoljene hrane in niso ujete v čisti vodi oziroma so gojene v bazenih in gojiščih.
- Ne čakajmo, da postane sadje prezrelo. Zelo zrela banana, na primer, ima precej visok glikemični indeks, medtem ko ima manj zrela, še nekoliko zelenkasta banana, srednji glikemični indeks in je lahko dragoceno polnovredno živilo za krvno skupino 0 in B.
- Pri vsakem glavnem obroku uživamo beljakovine v skladu s svojo krvno skupino: tofu, stročnice, meso, jajca, mlečne izdelke … To je zelo pomembno, saj so beljakovine gradniki mišičnega tkiva. To velja za vse krvne skupine.
- Poleg beljakovin živalskega izvora uživajmo zeleno zelenjavo z nizkim glikemičnim indeksom v skladu s svojo krvno skupino, po možnosti z žlico oljčnega olja.
- Za čim boljšo prebavo je pomembno tudi pravilno kombiniranje živil, kar pomeni, da ne uživamo beljakovin in ogljikovih hidratov pri istem obroku, denimo graha in korenja ali mesa skupaj s kruhom ali rižem.
- Sadje vedno uživamo samostojno ali pol ure pred obrokom. Tudi surovo solato je bolje jesti na začetku obroka, po možnosti začinjeno z oljčnim oljem in limono namesto kisa.
- Ananas, ki ga zaužijemo pred obrokom, učinkovito spodbudi izločanje prebavnih sokov.
- Alkohol je nevrotoksin in če ga pijemo, v vsakem primeru žrtvujemo nekaj možganskih celic.
- Najboljša za hidracijo in čiščenje telesa je voda. V neonesnaženem okolju je najbolj priporočljiva deževnica, ker je mehka in prečiščena od sonca. Bolj ko je voda mehka, lažje jo celice vsrkajo, saj ne vsebuje mineralov, ki bi proces oteževali.
- Čaje pijemo zaradi antioksidacijskih in drugih zdravilnih učinkov. Zeleni čaj na primer pospešuje obnovo celic in preprečuje raka, ker spodbuja pravilno delitev celic.
Četudi ima teorija D’Adama morda kakšno pomanjkljivost, pa se lahko zagotovo strinjamo z njegovo naslednjo izjavo, ki smo jo prihranili za konec: »Če ste kdaj pomislili, da vse vrste hrane ali oblike rekreacije niso primerne za vse ljudi, imate popolnoma prav.«
Lastna izkušnja
Nataša Klarič se je nad metodo navdušila potem, ko jo je preskusila pri sebi. »Po izobrazbi sem dipl. inž. elektrotehnike in stvari sprejmem šele, ko jih razumem. Kar zadeva prehrano po krvnih skupinah, me je prepričala njena logika in znanstvene utemeljitve, izkušnje pa so v celoti upravičile moja pričakovanja. Pred tem sem bila kar naprej »na dieti«, nenehno sem omejevala vnos kalorij, samo da bi ohranila normalno težo. Kakšna mora!« se spominja Nataša. Danes zatrjuje, da odkar se je leta 2000 začela prehranjevati skladno s svojo krvno skupino, idealno težo zlahka ohranja brez vsakršnega truda ali odrekanja. Teže pa je bilo pozdraviti prebavni sistem. Zdravstvene tegobe z želodcem in prebavo so jo namreč začele pestiti že pri 17 letih, kar je bila bolj posledica odziva na stres kot na hrano. Iz začetne razdraženosti želodčne sluznice se ji je sčasoma razvila vrsta zdravstvenih težav. Pri petintridesetih letih naj bi tako živela večinoma samo še od žitaric, ker druge hrane ni več dobro prebavljala. Kljub temu je v naslednjih letih razvila GERB in razjedo na dvanajstniku, ki jo je spremljalo neznosno zaprtje. »Zdravila, ki so mi jih predpisovali zdravniki za uravnavanje želodčne kisline, so me pri tem prej ovirala kot mi pomagala. Šele ko sem se jim odrekla in leta 2006 pomoč poiskala pri terapevtu za bioresonanco, so se stvari začele izboljševati. Na srečo sem lani odkrila laboratorij, v katerem opravljajo testiranje statusa sekretor/nesekretor na podlagi sline. Izkazalo se je, da spadam v petino ljudi, ki antigena svoje krvne skupine ne izločamo v slino in druge telesne tekočine, zaradi česar smo bolj občutljivi na lektine kot večina prebivalstva. Temu ustrezno sem seveda prilagodila tudi prehrano. Žal je bila škoda, narejena v več kot štirih desetletjih pred tem, precejšnja, in okrevanje je trajalo več mesecev. Moj prebavni sistem je še danes precej občutljiv, tako da si »grehov« pač ne morem privoščiti, a moram reči, da stanje zelo uspešno obvladujem.«
Nekaj zanimivosti
- Za vse krvne skupine velja, da je treba uživati veliko za krvno skupino ustrezne zelenjave. Zelenjavi, ki sta koristni za vse krvne skupine, sta na primer brokoli in korenje. Od sadja velja to predvsem za ananas.
- Puran je edino splošno dostopno meso, ki je ustrezno za vse krvne skupine.
- Krvna skupina A, denimo, nima dovolj želodčne kisline in posledično prebavnih sokov za učinkovito prebavljanje rdečega mesa ali druge visokobeljakovinske hrane in maščob živalskega izvora. Poleg tega se meso kopiči v obliki maščobe, ker ga telo ne more neposredno koristiti kot energijo.
- Za krvno skupino 0 velja obratno: zaradi naravno visoke ravni želodčne kisline je meso najboljši vir energije, medtem ko se žitarice slabo prebavljajo in presnavljajo ter se nalagajo v obliki maščobe, ker jih telo ne more neposredno spremeniti v energijo.
- Lektin v piščancu je zelo škodljiv za krvno skupino B in AB, za 0 in A pa čisto nič.
- Krvna skupina B je, denimo, najbolj dovzetna za gripo, kuga je slabost krvne skupine 0, koze pa krvne skupine A.
Ali je prehrana po krvnih skupinah učinkovita pri hujšanju?
»Prav gotovo,« pravi Nataša Klarič. »Predvsem gre za to, da izločimo hrano, ki se slabo prebavlja, in hrano, ki vsebuje lektine, ki se lepijo na maščobne celice in s tem preprečujejo njihovo izgorevanje. Vendar pa pri nekaterih ljudeh to ni dovolj. Poleg genetskih je namreč treba upoštevati tudi epigenetske faktorje. Tako ne govorimo več zgolj o prehrani po krvnih skupinah, ampak o prehrani po genotipu (The GenoType Diet), ki je naslednja stopnja v razvoju posamezniku prilagojene prehrane.