»Avtofagija je preživetveni mehanizem, ki zagotavlja celici potrebna hranila v času stradanja,« pojasnjuje prof. Ingo Schmitz s Helmholtz centra za raziskovanje okužb v Braunschweigu, v Nemčiji. Avtofagija igra vlogo tudi v imunskem odzivu, vendar se v tem primeru prebavni mehanizem sproži zaradi poskusa odstranitve patogenov v telesu. Dokler ni Schmitz s svojo ekipo in raziskovalci univerze Otto von Guericke v Magdeburgu, univerze Heinrich Heine v Düsseldorfu, univerze Tübingen in medicinske fakultete univerze Temple v Filadelfiji opravil številnih raziskav, ni bilo veliko znanega o molekularnih dogodkih pozne faze avtofagije. Raziskovalci lahko sedaj pod mikroskopom opazujejo, kako se večji celični elementi, namenjeni razgradnji in recikliranju, zaprejo v mehurček, imenovan avtofagosom. Da proces avtofagije ne bi ušel izpod nadzora, obstaja molekularna »varnostna zavora«, ki s pomočjo negativne zanke vklopi molekule za zaviranje avtofagije. Glavno vlogo v tem procesu igra beljakovina p38, ki se pojavlja znotraj jedra celice in se vključi, kadar je celica pod stresom, ter na površini avtofagosomov, kjer prekine zadnjo stopnjo avtofagije.
Človek ima sistem za recikliranje
- Oglas -
Prejšnji članek
Naslednji članek