Kako »kisli« ali »bazični« ste, vam pove, kako zdravo se prehranjujete. Porušeno kislinsko-bazično ravnovesje je ena izmed najpogostejših posledic obremenitve organizma z nezdravo hrano. Slednja namreč tvori kisline v telesu. Če ste kronično utrujeni, čutite nemir, ste depresivni, nagnjeni k okužbam ali imate težave s prebavo, je to morda znak, da ste zakisani.
Alkalizirajte ali umrite! se glasi naslov knjige Theodorja A. Baroody, ki skriva pomembno sporočilo – alkalizirajte svoje telo! A kaj naj bi to točno pomenilo?
Pomembno razmerje
Razmerje med kislinami in bazami je izredno pomembno za vse presnovne procese v telesu. Za normalno delovanje le-teh je to ravnotežje nujno potrebno, saj je odgovorno za normalno obliko in nalogo beljakovin, prepustnost celične membrane, porazdelitev elektrolitov, pa tudi nemoteno delovanje medceličnine ali vezivnega tkiva. Medcelični prostor ima zelo pomembno nalogo nevtralizacije kislin in vzdrževanja kislinsko-bazičnega ravnotežja. Ima vse sestavine organa iz celic, krvnega in limfnega ožilja, živcev ter številne naloge – recimo je začasno odlagališče odpadnih snovi presnove, odvečnih kislin, telesu tujih škodljivih snovi in drugo.
Hitro se lahko pripeti, da telo »zakisamo« z uživanjem nepravilne prehrane, natančneje s predelanimi živili, živalskimi beljakovinami in koncentriranimi ogljikovimi hidrati. In če je kislin v telesu preveč, jih telo ni več sposobno samo nevtralizirati in izločiti. Stalen dotok kislin v telesu lahko vodi do pomanjkanja mineralov, utrujenosti, glavobolov in še mnogih ostalih nevšečnosti. Da boste lažje razumeli: za pravilno delovanje vseh procesov presnove v telesu mora ostati pH vrednost krvi, medcelične in celične tekočine ob vsakih pogojih v ozkem območju nad vrednostjo 7,0, torej v bazičnem področju. V telesu so za to na razpolago sicer tudi nadzorni mehanizmi, s katerim se odvečne kisline lahko nevtralizirajo, a le do neke mere.
Zdravje gre skozi želodec
Eden glavnih vzrokov številnih obolenj je danes tudi stresno življenje, ki vključuje nezdrav življenjski slog, kar še povečuje zakisanost telesa. Kislinsko-bazično ravnovesje je pogosto porušeno zaradi oslabljene telesne zmožnosti odstranjevanja kislih odpadkov. Ugodno kislinsko-bazično ravnovesje je torej temelj našega zdravja in dobrega počutja.
Dr. Luka Krušič pravi takole: »Pri vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnotežja igrajo važno vlogo epitelne celice želodčne sluznice, ki ne proizvajajo samo solne kisline za prebavo beljakovin, temveč tudi bazične snovi, kot je natrijev bikarbonat, ki mu sicer pravimo kar soda bikarbona. Natrijev bikarbonat je najmočnejša bazična snov, ki služi za nevtralizacijo odvečnih kislin in za nastanek vseh prebavnih sokov t. i. bazofilnih organov, jeter, žolčnega mehurja, žleze slinavke in prebavnih žlez tankega in debelega črevesja. Izločanje želodčne kisline je istočasno povezano z izločanjem bazičnih snovi v krvni obtok in medcelično tkivo.« Skrb zbuja tudi spoznanje, da se z zakisanostjo ne soočajo samo starejši, ampak že mladostniki in celo mlajši otroci. V bistvu je zakisanje telesa ali acidoza osnova vseh bolezni.
Kronična zakisanost
Organizem torej sčasoma ni sposoben izločiti vseh začasno odloženih kislin v medceličnem prostoru, kar lahko vodi do obremenitve tkiv in organov z odvečnimi kislinami. Po določenem času se stanje zakisanosti organizma pokaže v negativnem vplivu na presnovo kalcija, izgubo bazičnih mineralov, najpreje iz mehkih tkiv in kasneje iz kostnega tkiva skeleta. »Posledice odlaganja odvečnih kislin v medceličnemu prostoru, ki se zaradi preobremenjenosti spremeni v trajno odlagališče kislin in odpadnih snovi, so številne bolezenske težave, h katerim spadajo danes vse civilizacijske bolezni, kot so putika, revma, obolenja vezivnega tkiva, celulit, vnetno-degenerativne spremembe gibalnega aparata, razne oblike bolečin, migrena, osteoporoza, diabetes, bolezni ožilja in srca, možganska kap, motnje v prekrvavitvi organov in tkiv, prebavne težave, disbioza črevesja (črevesna glivična obolenja), pojav obolenja zob oziroma poškodbe dentina, kronično vnetni procesi na črevesju in alergije.
Omenjene bolezenske simptome pa spremljajo nespecifični znaki kronične utrujenosti (»burn-out sindrom«), slabega razpoloženja, motenj pri spanju, živčnost, zmanjšana sposobnost koncentracije in umskega dela, volje do dela, zmanjšana fizična sposobnost, bolečine v mišicah in sklepih in spremembe kože, las ter nohtov,« našteva na spletnem mediju dr. Krušič, ki je na temo že predaval.
Pomagajmo si sami
Najprej ugotovite, v katero skupino sodite. Stopnjo zakisanosti izmerite z merjenjem pH urina, za kar uporabite pH meter, ki poda vrednost pH vsaj na 0,1 enote natančno. Orientacijske vrednosti pH urina izmerite tako, da izmerite pH urina zjutraj, ko naj bi bila vrednost od 5,0 do 6,0, ter popoldan, ko naj bi se vrednost gibala okoli 7,0. Merite dvakrat do trikrat dnevno, več dni zapored.
Potem pa v akcijo. Iz prehranskega načrta črtajte hrano, ki deluje kislo. Recimo: rafinirane ogljikove hidrate (tudi sladke pijače), industrijsko predelano hrano ter ocvrto, mastno in pretežno beljakovinsko hrano. Izločite tudi kvašeno hrano in živila iz bele moke ter prenehajte uživati alkohol in kavo. Uživajte hrano, ki deluje bazično, to pa so sveže pripravljeni zelenjavni sokovi (predvsem napitki iz zelene zelenjave), sadje (predvsem agrumi, od tropskega sadja samo papaja), oreščki (samo lešniki, mandeljni), kalčki. Pomagate si lahko tudi s prehranskimi dodatki z magnezijem in kalcijem, saj sta bazična minerala, ki bosta telo povrnila v ravnovesje, ter prebiotiki in probiotiki.
Kisline in baze
Že v antičnih časih so poznali pomen načina življenja in prehrane ter njihov vpliv na zdravje, saj se je od takrat ohranil pregovor, da »je človek to, kar jé«. Veliko znanja iz starih časov pa je v moderni dobi visoke tehnologije žal pozabljeno. Moderna medicina sicer večinoma verjame, da hrana ne more vplivati na kislinsko-bazično ravnovesje v telesu, vendar so raziskave pokazale, da je pravzaprav najpogostejša posledica obremenitve organizma s prehrano tista, ki povzroča povečano tvorbo kislin v telesu.
Kaj je normalno?
Pri normalno zdravem organizmu je stanje v rahlem bazičnem področju. V različnih delih telesa je vrednost pH različna, saj vsaka faza presnove v posameznem organu potrebuje različno koncentracijo kislin za kar najboljši potek funkcije posameznih organov. Tako so v želodcu skrajno kisli pogoji, kri zdravega človeka pa ima pH vrednost med 7,35 in 7,45, vrednosti pod 7,0 ali nad 7,8 pa vodijo celo v smrt organizma.