Nujni poseg brez privolitve bolnika

Pri smučanju sem si poškodoval gleženj. Pripeljali so me na urgenco, kjer so me takoj operirali. Po operaciji se je operacijsko področje vnelo in se zagnojilo. Kasneje so me morali zaradi tega še dvakrat operirati. Zaprosil sem za drugo mnenje, iz katerega je izhajalo, da bi tak zlom, kot sem ga utrpel, lahko zdravili tudi brez operacije (z mavcem). Toda meni nihče pred operacijo ni ničesar razložil in mi tudi pojasnil ni, da obstaja več možnosti zdravljenja. Prav tako me nihče ni povprašal za privolitev v poseg. Kdaj smejo zdravniki nujne kirurške posege opraviti brez privolitve bolnika?

operacija in privolitev

Iz zornega kota zdravniške etike, a tudi iz veljavne zakonodaje (Zakon o pacientovih pravicah-ZpacP), načelno izhaja, da zdravniški poseg ne sme biti opravljen brez privolitve bolnika. To načelo je nesporno pri načrtovanih posegih. Iz pravnega zornega kota je protipravnost dejanja (posega) praviloma izključena takrat, kadar prizadeta oseba vanj privoli po ustreznem pojasnilu. Gre za načelo izrecne privolitve. Privolitev mora biti pisna. Pri nujnih medicinskih posegih je načelo nekoliko spremenjeno. Ureja ga 28. člen ZPacP, ki pravi, da je pri bolniku, ki ni sposoben odločanja o sebi ali ni zmožen izraziti svoje volje, možno opraviti nujno medicinsko pomoč tudi brez njegove privolitve.

Nujni medicinski posegi so s pravnega zornega kota malodane v vseh državah in v vseh pravnih sistemih obravnavani posebej in nekoliko drugače kot načrtovano zdravljenje. Pri načrtovanem zdravljenju mora bolnik po pojasnitvi privoliti v vse postopke ugotavljanja in zdravljenja svoje bolezni. Gre za bolnikovo zavestno, izrecno privolitev v zdravljenje. Za privolitev ali odklonitev po pojasnilu. Če bolnik presodi, da bi bilo predlagano zdravljenje zanj nesprejemljivo (bolnik zdravniku ni dolžan razlagati razlogov za svoje odločitve), ga lahko brez posledic zase seveda tudi odkloni. Če bolnik denimo sodi, da bi bili sopojavi ali stranski učinki predlaganih zdravil zanj nesprejemljivi, lahko poprosi za drugačno zdravljenje ali predlagana zdravila celo odkloni. Pri načrtovanih medicinskih postopkih je pogost pravni temelj za odškodninski zahtevek prav nepopolno opravljena pojasnilna dolžnost. Bolnik pristane na zdravljenje, ne da bi bil obveščen o pogostih in nevarnih tveganjih nekega medicinskega postopka. Če se sopojavi ali stranski učinki pojavijo, bolnik pa o njih ni nič vedel, je to lahko pravni temelj za odškodninski zahtevek. Kirurški poseg, opravljen brez bolnikove zakonite privolitve, je lahko tudi predmet kazenske obravnave.

Bolniku, ki za ohranitev življenja ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja neodložljivo potrebuje medicinsko pomoč, pa ni zmožen odločati o sebi (na primer zaradi nezavesti), je zdravnik upravičen nuditi ustrezno medicinsko oskrbo brez privolitve. Vendar pa se pri ocenjevanju nujnih medicinskih posegov v praksi velikokrat zatakne pri vprašanju, kako ocenjevati nujnost posega in kako ocenjevati zmožnost bolnika za privolitev. Nekateri strokovnjaki pojem »ni zmožen odločati o sebi« razlagajo zelo ozko in zagovarjajo stališče, da velja zgolj v primerih, ko izrecne privolitve zaradi stanja bolnikove zavesti ni mogoče pridobiti in ga skušajo pri poškodbah omejiti zgolj na nezavestna stanja. Deloma tako stališče izhaja tudi iz Zakona o zdravniški službi, kjer je v 47. členu zapisano, da so ukrepi brez privolitve bolnika dopustni le, če bi opustitev zdravljenja povzročila bolniku zdravstveno škodo in bolnik ni sposoben odločanja o sebi zaradi motenj zavesti ali hude oslabitve umskih sposobnosti ali umske manjrazvitosti ali duševne motnje. A preozko razlaganje opisanega člena bi na primer onemogočilo dajanje nujne medicinske pomoči vsem ponesrečencem v prometnih nesrečah, ki niso v nezavesti, pa jim je zaradi časovne stiske potrebno zelo hitro nuditi medicinsko pomoč in papirje urejati šele kasneje. Preširoko razlaganje omenjenega člena pa bi povzročilo opravljanje načrtovanih posegov, s katerimi se bolniki ne bi strinjali. Zaradi tega je v primeru sporov pri nujnih posegih potrebna skrbna presoja vsakega posameznega primera, pri čemer v vašem primeru nekateri podatki nakazujejo, da bi lahko šlo za poseg, opravljen brez zakonito pridobljene privolitve. Toda ker podatki o medicinskem stanju (stanju zavesti) v času pred operacijo iz pisma niso razvidni, to onemogoča natančnejšo presojo. V primeru sprožitve pravnega spora bi bilo najbolj smiselno poiskati pomoč pri odvetniku.

Svetuje: dr. Vojko Flis, dr. med.