Sladkorna bolezen – velik trebuh, veliko tveganje

Kar 80 do 90 odstotkov bolnikov, ki ima sladkorno bolezen tipa 2 ima poleg nje še cel bolezenski skupek, ki se mu reče presnovni sindrom. Poleg povišanega krvnega sladkorja ga sestavljajo še debelost, povišana raven krvnih maščob in povišan krvni tlak. »Epicenter« presnovnega sindroma je debelost z velikim obsegom trebuha. Trebušno maščevje poveča odpornost tkiv na inzulin, čezmerno sprošča v obtok proste maščobne kisline, spodbuja vnetja in vpliva na strjevanje krvi.

sladkorna bolezen in debelost

O presnovnem sindromu govorimo, če sta poleg zvečanega obsega trebuha prisotna vsaj še dva od naslednjih štirih dejavnikov tveganja, razlaga doc. dr. Marko Medvešček. dr. med.:

  • povišana raven trigliceridov: nad 1,7 milimola na liter
  • znižana raven koristnega holesterola (HDL) pod 1 milimol pri ženskah in pod 1,3 milimola na liter pri moških
  • povišan krvni tlak: sistolični krvni tlak več kot 130 oziroma diastolični več kot 85 milimetrov živosrebrovega stolpca (mmHg)
  • povišana raven krvnega sladkorja: več kot 5,6 milimola na liter.

Žarišče: trebušno maščevje

Osrednja lastnost presnovnega sindroma je nabiranje maščobe v trebušni votlini. Ob večanju trebušnega maščevja se začne maščobno tkivo nalagati tudi v jetrih, ob črevesju in v trebušni slinavki. Dobro merilo za količino trebušnih maščob je obseg trebuha. Ta pri ženski ne sme doseči 80 in pri moškem ne 94 centimetrov.

Ob debelosti se maščobne celice pomnožujejo in povečujejo ter ne opravljajo svoje funkcije v polni meri. Celice maščobne kisline iz krvi pretvarjajo v maščobne zaloge. Ko celice postanejo prevelike, jih ne prevzamejo dovolj, zato maščobne kisline preplavijo telo. Med drugim škodujejo tudi celicam trebušne slinavke, ki so proizvajalke inzulina. V trebušnem maščevju se naselijo tudi vnetne celice in poviša se raven vnetnih snovi v krvi.

Za slabe učinke ni treba, da smo zares debeli, dovolj je, da imamo povečan trebuh, opozarja doc. dr. Medvešček in zato svetuje, da vzamemo v roke krojaški meter in si, če ta pokaže previsoke vrednosti, ukrojimo postavo nazaj v varnejše okvirje.

Ogroženo je žilje

Iz presnovnih učinkov trebušnega maščevja tako izvirajo številne zdravstvene nevšečnosti – povišana raven sladkorja, povišan krvi tlak in povišana raven holesterola. Vsak od sestavnih delov presnovnega sindroma zase je dejavnik tveganja za aterosklerozo, opozarja strokovnjak. Poleg že omenjenih tveganj omenimo še povečano nagnjenost k strjevanju krvi, ki je prav tako povezana s presnovnim sindromom.

ožilje

Če želimo tiho in hkrati zgovorno grožnjo srcu in ožilju odstraniti, moramo imeti pod nadzorom vse omenjeno. Prvi korak je zdrav slog življenja z zdravo prehrano in redno telesno vadbo, naslednji so zdravila. Kaj moramo poleg samega nadzora krvnega sladkorja, o katerem smo govorili že v prejšnjem Zdravju, še narediti:

  1.  Obvladujmo krvni tlak
    Več kot polovica bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 ima previsok krvni tlak in več kot tretjina bolnikov s sladkorno boleznijo jih sploh ne ve, da je njihov krvni tlak previsok. Visok krvni tlak je kot neslišno tiktakajoča bomba, ki odšteva čas do usodnega dogodka, kot sta na primer srčni infarkt ali možganska kap. Sladkorni bolniki so še bolj ogroženi kot ostali ljudje, zato je še bolj pomembno, da si krvni tlak redno merijo in ga vzdržujejo pri nizkih vrednostih. Poleg zdravil je pri tem pomembna prehrana, ki naj vsebuje čim manj soli.
  2. Uravnajmo krvne maščobe
    Visoka raven škodljivega LDL holesterola je za sladkorne bolnike še pomembnejši dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kot sta visok krvni tlak in sladkor. Žile sladkornih bolnikov so posebno občutljive na maščobe, ki se lahko nalagajo v njih in povzročajo zaplete. Poleg LDL holesterola je pomemben tudi HDL holesterol, ki je v nasprotju s prvim koristen (želimo si čim večje vrednosti), saj z odstranjevanjem holesterola iz žilne stene preprečuje aterosklerozo. Pri nastajanju ateroskleroze pa sodeluje še ena vrsta maščob, in sicer trigliceridi. Najpogostejša zdravila, ki jih uporabljajo za nadzor krvnih maščob, so statini. Poleg zdravil je zelo pomembna prehrana s čim manj nasičenimi maščobnimi kislinami, holesterola in transnenasičenih maščob.
  3. Opustimo kajenje
    Kajenje je nasploh katastrofa za vaše zdravje, opozarja doc. dr. Medvešček, zato naredimo vse, da bi ga opustili. Med drugim nikotin (živčni strup v cigaretah) povzroča zoženje žil, zvišanje krvnega tlaka, zmanjša preskrbo tkiv s krvjo in zmanjša telesno zmogljivost. Pri tem pa je nikotin le eden od številnih strupov, ki jih vsebujejo tobačni izdelki.
  4. Shujšajmo
    Večina sladkornih bolnikov je čezmerno težkih. Osnovni ukrep za uspešno hujšanje je manjša količina hrane, opozarja strokovnjak, saj pravi, da zgolj z večjo telesno dejavnostjo (čeprav je tudi ta nujna) ne moremo shujšati. Priporoča manjše obroke, manj maščob in izločitev sladkorja, manj slano hrano (ki zadržuje vodo), veliko tekočine (predvsem vode) ter veliko mero potrpežljivosti, saj hujšanje zahteva svoj čas, s hitrim hujšanjem pa si lahko naredimo več škode kot koristi.
  5. Zmanjšajmo nagnjenost h krvnim strdkom
    Če so krvne ploščice (trombociti) preživahne, kar se zgodi tudi pri presnovnem sindromu, se zlepijo prehitro. Na spremenjeni arterijski steni lahko nastane strdek, ki maši žilo in lahko po njej tudi odpotuje. Pri bolj ogroženih je zato smiselno jemanje zdravil proti strjevanju krvi, največkrat aspirina, svetuje doc. dr. Medvešček.

Arhiv Revije Zdravje