Diabetes – priložnosti in izzivi za Slovenijo

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni sta Zveza društev diabetikov Slovenije in družba Novo Nordisk sedla za mizo na temo optimalnega nadzora sladkorne bolezni. Rdeča nit, ki je med seboj povezala vsa štiri predavanja in sklepno okroglo mizo, je bilo opolnomočenje sladkornih bolnikov preko skrbno definiranih aktivnosti, ki bi lahko uspešno omilile ali celo preprečile zaplete sladkorne bolezni. Le-ti namreč predstavljajo kar polovico vseh stroškov zdravljenja te bolezni.

Diabetes

Ogroženi moški

Sladkorna bolezen, za katero trpi že 125 tisoč Slovencev (številka obolelih pa se vsako leto poveča še za približno 3 odstotke), večkrat prizadene starejše ter moške, ki zbolevajo mlajši in v večjem številu kot ženske. Kot pravi dr. Ivan Eržen, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, sladkorna bolezen ni enakomerno razporejena po državi, saj je v nekaterih okoljih – predvsem Zasavje in Posavje – prevalenca bistveno nad državnim povprečjem. Podobno je sladkorni bolezni bolj izpostavljeno manj izobraženo prebivalstvo, predvsem pa so ogroženi moški. Kot pomemben izziv Eržen vidi ciljno naslavljanje ogroženih skupin in okolij, ki iz različnih razlogov do izvajanja ukrepov ob sladkorni bolezni nimajo dostopa.

Več diabetoloških timov

Da je povečanje dostopnosti diabetoloških timov po vseh slovenskih regijah nujno, je poudaril tudi asist. dr. Aleš Skvarča iz UKC Ljubljana, ki to vidi kot ključno orodje za zgodnje odkrivanje bolezni in z njo povezanih kroničnih zapletov. Dr. Metka Epšek Lenart je specialistka diabetologinja iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, kjer so med letoma 2014 in 2015 sodelovali pri evropskem projektu vodenja kroničnih sladkornih bolnikov z implementacijo telemedicinskega spremljanja United4Health. V projektu so spremljali 359 bolnikov s povprečno starostjo 68 let, ki so si lahko v domačem okolju redno merili vrednost sladkorja. Izmerjene vrednosti so bile neposredno prenešene na bolnišnični strežnik, od koder so bile diabetologom nato na vpogled v obliki dnevniškega zapisa. Bolniki, ki so bili vključeni v telemedicinsko spremljanje so bolj redno spremljali svoje rezultate in skupaj z diabetologom pogosteje ukrepali pri odstopanju od ciljnih vrednosti kot kontrolna skupina. Pri celotni populaciji, vpleteni v študijo, se je vrednost glikiranega hemoglobina znižala za 0,5%, najbolj pa se je izboljšala raven krvnega sladkorja tistim pacientom, ki so imeli pred začetkom merjenja svojo bolezen slabo urejeno (vrednost glikiranega hemoglobina nad 8%), kar za 1,2%.

Razprave, ki se je osredotočila predvsem na iskanje možnih izboljšav v obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo, so se poleg predavateljev udeležili še višja medicinska sestra Jana Klavs, Boris Kramberger iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje, Marjan Šiftar, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, dr. Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje RS ter dr. Jelka Zaletel, predsednica Diabetološkega združenja Slovenije. Vsi so poudarili, da je za kvalitetno obravnavo bolnika in optimalni nadzor bolezni najpomembnejši odnos med zdravnikom (ki mu je omogočeno vzpodbudno okolje in nabor raznolikih vrst obravnav) in pacientom (ki bolezen prepozna kot težko in se z njo samostojno spopada z izbiro zdravega življenjskega sloga), zdravstveni sistem pa je tisti, ki mora takšno vzajemno soodgovornost spodbujati, omogočati in dovoljevati.