Celiakija, strokovno imenovana glutenska enteropatija, je kronična bolezen tankega črevesja. Gre za intoleranco na gluten oziroma njegovo komponento, imenovano gliadin. Vezava gliadina s sluznico poškoduje predvsem del tankega črevesja, imenovanega jejunum. Celiakijo pri odraslih imenujemo tudi sprue in z glutenom inducirana enteropatija.
Gluten je beljakovina, imenovana tudi lepek, ki se nahaja v pšenici, rži, ovsu, ječmenu in piri. Gre za snov, ki za prehrano ljudi ni pomembna, ima pa veliko tehnološko vrednost. Testu namreč daje prožnost, v stiku z vodo povzroči lepljivost mase in zakrkne pri peki živil ter s tem pozitivno vpliva na njihovo teksturo. Kruh, pečen iz moke brez glutena, je zato bolj »zbit« prav zaradi odsotnosti glutena.
Kaj je celiakija?
Celiakija je gensko zasnovana bolezen. Nepravilna prehrana torej ni krivec za njen nastanek, zato tudi ne gre za nikakršno civilizacijsko bolezen. Celiakija tudi ni alergija, saj je ne spremljajo imunoglobulini IgE, protitelesa, ki sicer igrajo pomembno vlogo pri alergijskih reakcijah.
Tanko črevo je del prebavne cevi, ki absorbira hranila v našo kri, poleg tega pa dokončno prebavi hrano. Da je prehajanje snovi skozi steno črevesja hitro in čim lažje, mora biti površina tankega črevesja velika, kolikor je le mogoče. V dolžino tanko črevo meri okrog 7 metrov, površina pa je povečana na račun krožnih gub in črevesnih resic, ki so posejane po celotni površini. Pri bolnikih s celiakijo so resice poškodovane, v hujših primerih pa lahko celo popolnoma izginejo – pravimo, da atrofirajo. Celiakija je torej kronična bolezen tankega črevesja, pri atrofiji resic pa gre pravzaprav za avtoimunsko reakcijo. Zaradi odsotnosti resic pride do velikega zmanjšanja absorpcije hranilnih snovi, kar lahko privede do marsikaterih bolezni. Ob doslednem upoštevanju diete brez glutena črevesne resice zopet zrastejo, se obnovijo, vendar vsaka napaka v dieti lahko ponovno povzroči težave. Težave po navadi izzvenijo kmalu po uvedbi diete, redko pa lahko pride tudi do zakasnitve do nekaj mesecev ali celo enega leta.
Zdravila za celiakijo ni, zato bolniku pomaga le dosmrtna dieta brez glutena. Posledice neupoštevanja diete pri celiakiji so vse posledice pomanjkanja absorpcije maščob, mineralov, vitaminov in beljakovin. Stanja, ki jih celiakija pogosto spremlja, so Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis (kronično črevesno vnetje), Downov sindrom, razne alergije in slabše delovanje trebušne slinavke. Če bolnik dolgo časa ne upošteva brezglutenske diete, je pogostejši tudi pojav raka na črevesju.
Simptomi celiakije
Bolnike s celiakijo po navadi mučijo simptomi, kot so diareja (ki jo v nekaterih primerih zamenja obdobje zaprtosti), bolečine v trebuhu, napenjanje, migrene, depresija, motnje v nosečnosti in menstrualnem ciklusu, pri nekaterih pa celo izguba telesne teže. Pogosta je tudi splošna utrujenost, glavoboli, pri otrocih pa pride do upočasnjene rasti in neješčosti. Blato, ki ga izločajo bolniki, je lahko svetle barve in je mastno ter zelo neprijetnega vonja. V njem se lahko pojavita tudi kri in sluz. Možno je tudi zmanjšanje kostne mase, poškodbe zobne sklenine in zapoznela puberteta.
Veliko primerov bolezni je neodkritih, sploh zaradi zelo različnih težavnostnih stopenj. Pri nekaterih ljudeh do simptomov namreč sploh ne prihaja – pri njih bolezen sicer s krvnimi testi lahko dokažemo, a se pojavlja vprašanje, ali je dieta pri vseh boleznih sploh smiselna. V primeru, da bolnik po dolgem času prekine brezglutensko dieto, simptomi pa se ne vrnejo, še ne pomeni, da bolezni nima več. Če ponovno pride do poškodbe črevesnih resic, se zmanjša absorpcija snovi, pomembnih za organizem. Zmanjša se lahko na primer absorpcija železa, kar (sploh pri ženskah v času nosečnosti) za zdravje predstavlja veliko težavo. Zaradi prekinitve z dieto lahko pride tudi do laktozne intolerance, saj se zmanjša proizvodnja encima laktaze, ki je odgovoren za razgradnjo mlečnega sladkorja. Posledice so za bolnika lahko zelo neprijetne, saj uživanje mlečnega sladkorja v primeru laktozne intolerance povzroči diarejo, napihnjenost, občutek zbadanja v trebuhu in krče.
Evropsko združenje za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) priporoča, naj bo uvajanje glutena v prehrano dojenčka postopno: Dno obrazca
ne pred četrtim in ne po sedmem mesecu starosti. Optimalno je gluten uvajati med šestim in sedmim mesecem starosti v času dojenja, uvajati pa ga je treba postopno in v majhnih količinah. Pri dojenčku je zelo pomembno, da ne pride do diareje, saj le-ta lahko resno ogrozi njegovo življenje. Prej, ko dojenček začne uživati glutenska živila, izrazitejši so simptomi, če se razvije celiakija, vsekakor pa drži, da prezgodnje uvajanje glutena ne povzroči celiakije.
Preverite tudi: Preprost test: ali imamo glutensko intoleranco?
Na kaj paziti?
Ker je gluten emulgator, stabilizator in nosilec arome, ga živilska industrija uporablja v mnogih izdelkih, v katerih ga sicer ne bi pričakovali, zato je za vse bolnike s celiakijo pomembno natančno branje označb na živilih. Posebej pozoren mora biti bolnik pri nakupu pekovskih, mesnih in mlečnih izdelkov, mešanicah začimb, testeninah, pijačah in sladkarijah. Izdelke brez glutena, kjer bi se ta sicer lahko nahajal, proizvajalci označujejo s prečrtanim pšeničnim klasom ali pa na embalažo zapišejo, da je živilo brez glutena. Osebe s celiakijo naj ne uživajo sejtana, saj gre za »glutensko bombo« – pšenično meso.
Pazljivi morajo biti ne le bolniki, temveč tudi njihovi družinski člani. Izjemno pomembno je, da je kuhinjski pribor (posode, pekači, pribor …) dobro očiščen, saj že majhen ostanek glutena bolniku škoduje. Dobro je tudi, da živila z glutenom shranjujemo proč od brezglutenskih. V primeru, da se bolnik prehranjuje v restavraciji, mora o celiakiji obvestiti zaposlene, da preverijo, katere jedi so zanj primerne. Da je bolnik prepričan, da ne bo zaužil glutena niti v majhnih količinah, je boljše, da se prehranjuje s hrano, pripravljeno doma.
Poleg »prepovedanih« pšenice, rži, ovsa, ječmena in pire, se morajo bolniki s celiakijo izogibati tudi vsem živilom, ki vsebujejo njihove izvlečke, na primer pivu iz žit, pecivu in mesu, ki je pripravljeno z dodatki iz žit in podobno. Vsekakor so lahko problematična tudi vsa predpripravljena živila, ki so sestavljena iz mnogo različnih komponent, na primer solate, juhe, kreme in omake, ter nekatere alkoholne pijače, saj jih pridobivamo iz žit (vodka, gin, viski in pivo, razen tisto iz riža).
Prehrana in celiakija: Kaj lahko uživam, če imam celiakijo?
Bolniki s celiakijo brez težav lahko uživajo riž, koruzo, ajdo, proso, sojo in krompir. Poleg tega so brez glutena sadje in zelenjava, oreščki, stročnice, meso, ribe in morski sadeži ter mlečni izdelki (vseeno je treba paziti na dodatke izvlečkov iz žit, kot prej omenjeno). Veliko žit je naravno brez glutena, a mnoge niso dobro poznane, zato jih lahko kupimo le v specializiranih trgovinah. Po navadi imajo veliko tovrstnih živil trgovine z ekološko hrano. Tako na policah v takšnih trgovinah lahko najdemo kruh, moko, peciva iz koruze, riža, soje, marante, krompirja, fižola, tapioke, ajde, lanu, prosa, amaranta in kvinoje. Odlična rešitev je mešanica mok brez glutena, kupiti pa je možno tudi ekološko moko brez glutena, namenjeno prav peki kruha – tako lahko doma spečemo brezglutenski kruh, ki je obenem brez aditivov in je zato zelo zdrav. Nekatere ekološke trgovine imajo celo možnost dostave na dom; živila si lahko izberemo in jih naročimo kar preko spleta.
Diagnoza celiakija
Če sumimo na možnost celiakije, lahko opravimo test vzorca krvi, ki ga lahko odvzame osebni zdravnik ali pa zdravnik v gastroenterološki ambulanti. Ugotavlja se prisotnost protiteles v krvi. Lekarne prodajajo tudi hitre teste brez recepta. Pregledi omogočajo presejanje pacientov, ki še ne kažejo znakov bolezni, še posebej pa je koristno za ugotavljanje prisotnosti celiakije pri družinskih članih bolnika, saj gre za eno pogostejših dednih bolezni. Čeprav pri nekom odkrijejo bolezen, še ne pomeni, da je nujen njen pojav tudi pri katerem od sorodnikov, velja pa tudi nasprotno: če je do sedaj v družini še ni bilo, še ne pomeni, da se pri nikomur ne bo pojavila. Za potrditev bolezni zdravniki odvzamejo vzorce (naredijo biopsijo) sluznice tankega črevesa ob endoskopski preiskavi. Endoskopija je poseg, pri katerem z napravo, imenovano endoskop, ki je dolga, fleksibilna cev s kamero, na katero so pritrjene nekakšne majhne klešče, izrežejo majhen košček sluznice. Tega v laboratoriju pregledajo pod mikroskopom, da se v vzorcih ugotovi atrofija resic črevesa.
Čeprav se zdi, da dieta brez glutena pomeni veliko odrekanja, pa vseeno na spletu lahko najdemo mnogo receptov za pripravo različnih obrokov brez glutena, peciv in tortic. Če radi obiskujete restavracije, je na spletu možno najti tudi seznam restavracij, kjer ponujajo brezglutenske menije.