Ciroza jeter je bolezen, ki jo lahko povzroči več različnih bolezni, če niso bile zdravljene. Jetra so eden najpomembnejših organov v našem telesu. Skrbijo za mnogo življenjsko pomembnih procesov. Jetra nadzorujejo spopad z okužbami, odstranjujejo bakterije in strupe iz krvi, predelujejo hranila, hormone in zdravila, sproščajo beljakovine, ki regulirajo strjevanje krvi, sproščajo žolč, ki pomaga pri presnovi maščob in vitaminov, topnih v maščobah.
Ciroza jeter je nevarna bolezen
Zdrava jetra si po poškodbi hitro opomorejo, saj lahko regenerirajo vse svoje celice. Bolna jetra pa to sposobnost počasi izgubljajo. Največkrat cirozo povezujemo z alkoholizmom. Alkohol poškoduje jetrne celice, da svoje funkcije ne morejo več opravljati. Celice se na poškodbe odzovejo z brazgotinjenjem. Jetra se vnamejo, otečejo, z napredovanjem bolezni pa se brazgotinjenje nadaljuje, kar povzroči, da se jetra skrčijo. Brazgotinasto tkivo je trdo, pritiska na jetrne žile in s tem preprečuje dotok krvi v jetrne celice. Ker nimajo ustreznih hranil, začno celice odmirati, jetra pa počasi odpovedovati. Vzrok za razvoj ciroze jeter je lahko tudi okužba z virusom hepatitisa B, C ali D.
Zakaj nastane ciroza jeter?
Virusi prav tako poškodujejo jetra in če okužba ni zdravljenja, pride do brazgotinjenja in razvoja ciroze. Pogost vzrok za razvoj ciroze je nealkoholna zamaščenost jeter, ki je tudi pri nas zelo pogosta. Do nje pride zaradi uživanja mastne hrane. Maščoba se nabira v jetrih in vse bolj otežuje normalno delovanje. Cirozo jeter povzroča še nekaj drugih vzrokov, tudi avtoimuni hepatitis. Vendar pa so najpogostejši vzroki vendarle alkoholizem, hepatitis in zamaščenost jeter.
Ciroza jeter se razvija precej dolgo. Pokaže se z znaki, ki so značilni tudi za mnogo drugih bolezni: oslabelost, stalna utrujenost, pomanjkanje apetita, slabost, bruhanje, izguba telesne teže, bolečine v trebuhu, napihovanje, srbenje in pajčevinaste žilice v podkožju. Vsi ti znaki kažejo, da jetra ne zmorejo več opravljati svojega dela. Zmanjša se proizvodnja žolča, maščob zato jetra ne morejo presnavljati, tudi vitaminov, ki se topijo v maščobah, ne morejo vsrkati in dostavljati telesu. Jetra namreč večino krvi dobijo iz črevesnih ven, ko se kri vrača nazaj v srce. Glavna vena, ki vrača kri iz črevesja, se imenuje portalna vena. Ta gre skozi jetra, tam se razcepi v vse manjše vene (sinusoide), ki so povezane z jetrnimi celicami. Pri cirozi je ta povezava motena, onemogočena, kar pomeni, da jetrne celice ne dobivajo osnovnih hranil. Brazgotinasto tkivo, ki nadomesti zdravo jetrno tkivo, preprečuje dotok krvi in s tem zmanjša sposobnost jeter za opravljanje mnogih funkcij od nadzora nad infekcijami do predelave hranil in odstranjevanja strupov.
Kako ukrepamo pri bolezni?
Najboljši ukrep pri bolezni jeter je takojšnje prenehanje uživanja alkohola, kar velja za vse vrste, od žganih pijač do vina in piva. Bolnik s poškodovanimi jetri ne sme zaužiti niti kaplje tekočine, ki vsebuje alkohol. Pomembna je tudi zdrava prehrana z veliko sadja in zelenjave ter zelo malo maščob. Maščobe naj bodo pazljivo izbrane: samo tiste, ki so za zdravje nujno potrebne, kar velja (na primer) za hladno stisnjeno olivno olje, repično, bučno, arganovo olje ter kokosovo in palmovo prav tako. Nekaj maščob namreč telo potrebuje zaradi pomembnih omega tri in omega šest nenasičenih maščobnih kislin, ki so pomembne za delovanje možganov, srca in še v nekaterih drugih procesih v telesu.
Za zdravljenje ciroze jeter bo zdravnik predpisal ustrezno zdravljenje. Vendar je treba poudariti, da brez omenjenih ukrepov, ki so odvisni izključno od bolnika samega, ne bo šlo. Povsem enako velja za zdravljenje zamaščenih jeter, kjer se je poleg maščob prav tako treba vzdržati tudi alkohola.
Jetra so edini organ, ki se tudi pri odraslem človeku obnavlja, a tudi na to se ne moremo zanašati v nedogled. ‘Strupen’ način življenja, posebej čezmerno pitje alkohola, na jetrih pusti brazgotine – in to dobesedno. Po grobih ocenah naj bi imelo jetrno cirozo (zabrazgotinjenje jeter) 50.000 do 100.000 Slovencev. Glavni razlog, da je v Sloveniji tako pogosta, je še vedno alkohol. Sodobno življenje pa prinaša še enega pomembnega povzročitelja jetrne ciroze – kronično bolezen jeter povezano s presnovnim sindromom, še posebej debelostjo.
Strokovnjakinja za bolezni jeter, prof. dr. Aleksandra Markovič Predan, dr. med., strokovna direktorica Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, nam je povedala, da je pravzaprav zelo težko oceniti, koliko obolelih z jetrno cirozo imamo v Sloveniji, saj posebnega registra ni. Povedala pa nam je, da je bolezen med vzroki umrljivosti na devetem mestu.
V letu 2007 je zaradi kronične bolezni jeter ali jetrne ciroze umrlo 639 ljudi, kar pomeni eno največjih umrljivosti v Evropi. Glavni razlog je alkohol, saj je tudi njegova poraba v Sloveniji zelo visoka. Ocenjujejo jo na 15 do 19 litrov čistega alkohola na odraslega prebivalca na leto.
Največ ciroze jeter zaradi alkohola
“Alkohol je vzrok skoraj dvema tretjinama jetrnih ciroz,” pojasnjuje strokovnjakinja, ki dodaja, da je zelo tvegana tudi kombinacija pitja alkohola z okužbo z virusom hepatitisa B ali C.
Kot pravi, se jetrna ciroza razvije iz dolgotrajnih jetrnih bolezni, najpogosteje vnetnih (hepatitis), pa tudi presnovnih (hemokromatoza) ali avtoimunskih. “Te so do konca neme, brez posebnih simptomov. Edini simptom, ki nam daje znak, da je morda vzrok jetrna ciroza, je lahko utrujenost oziroma hitra utrudljivost. Zato zdravnike opozarjamo, naj pri mlajših ljudeh, ki jih obiščejo zaradi utrujenosti, pomislijo tudi na to možnost in torej naredijo tudi jetrne teste, pogledajo, ali je oseba okužena z virusom hepatitisa ali pa ima morda hemokromatozo.” Slednja je vrojena motnja v presnovi železa, zaradi katere se ta kopiči v jetrih. Odkrijejo jo s krvnimi preiskavami in potrdijo z genskim testiranjem, in odkar so z njim začeli, ugotovijo tudi kar nekaj primerov, pove sogovornica.
Maščobe na napačnem mestu
Prof. dr. Markovič pa nas je opozorila na še eno za zdaj manj znano jetrno bolezen, ki lahko v sodobnem svetu preraste v vse večjo težavo: nealkoholni steatohepatitis. Kot pove že ime (steato- ), je povezana z maščobami. “To je bolezen, povezana s presnovnim sindromom – torej gre v sklop povišanih vrednosti holesterola, sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka in debelosti. V Združenih državah Amerike že postaja eden od vodilnih razlogov za nastanek jetrne ciroze. V nekaterih delih te države imajo kar 35 odstotkov bolezenske debelosti, in še posebno tam so težave velike.”
Kot pravi, natančnega mehanizma nastanka bolezni ne poznajo, a poteka popolnoma enako kot alkoholna jetrna ciroza. “Težava je tudi v tem, da se celo ob presaditvi jeter bolezen ponovi v presajenem organu, in to kar hitro. Edino, kar lahko naredimo, je, da nadzorujemo telesno težo, sladkor in holesterol ter da osebo opazujemo. Ker pa jetrne bolezni potekajo zelo dolgo, do nastanka ciroze lahko mine 20 do 30 let. Za preučevanje nealkoholnega steatohepatitisa pa še nismo imeli toliko časa, saj so ga odkrili šele pred sedmimi leti.
Velika brazgotina
Starogrška legenda pravi, da je Prometeja, ki je v nebesih ukradel ogenj in ga prinesel ljudem, vrhovni bog Zeus kaznoval tako, da ga je priklenil in so mu jastrebi vsak dan kljuvali jetra, ki pa so se čez noč vedno znova obnovila. In res imajo človeška jetra veliko sposobnost obnove.
Vendar pozor, “… ta obnova ni neskončna. Ob kronični bolezni jeter in jetrni cirozi je težava v tem, da se ob strupenih procesih, ki nenehno bombardirajo jetra, propadle jetrne celice nadomeščajo z vezivom in ne z drugimi jetrnimi celicami. Nastajajo brazgotine. Povedano po domače: ciroza jeter je pravzaprav velika brazgotina v jetrih,” pojasni sogovornica.
Ko do nje pride, gre vse narobe tudi v preostalih delih telesa. Takrat znaki jetrne ciroze postanejo tako očitni, da bolnik kaj hitro pristane v bolnišnici.
“Najbolj očiten znak je zlatenica (porumenelost kože). Pogoste so otekline – voda se začne nabirati v trebuhu, zatečejo lahko noge. Pojavi se rdečina na dlani (palmalni eritem) in pajkasti nevusi (zvezdaste žilne tvorbice). Lahko nastane Dupuytrenova kontraktura, ko se tetiva prstanca začne krčiti in ukrivi prste. Pri moških ni poraščenosti, lahko jim zrastejo tudi dojke … ,” našteva prof. dr. Markovič najbolj vidne znake. A hkrati poudari, da tudi znotraj telesa skorajda ni organa, ki ne bi bil okrnjen.
Narobe gre – vse
Da bi razumeli zakaj, moramo vedeti, kaj se v jetrih dogaja. “Samo v minuti gre skozi jetra vsa kri. Za razliko od ostalih organov jetra nimajo sistema drobnih žilic (kapilar). Iz vseh prebavil gre kri po portalni veni v jetra, kjer se enostavno razširi med celice. Hranila in vse ostalo gre v ‘proizvodnjo’, kri pa se potem priključi na veno kavo in gre po njej v srce. Nato spet zaokroži. Če so jetra zdrava, se lahko razširijo in prilagodijo tej veliki prostornini krvi, ki jo sprejmejo naenkrat.
Če pa je v jetrih razraslo vezivo, zaradi teh brazgotin niso več tako elastična in pojavi se odpor. Podobno kot če bi zamašili cev. Kri zastaja. Najprej se poveča vranica, ki je tudi povezana z jetri, ko ne gre več, pa si kri poišče obvod. Teče gor in na konec požiralnika in pojavijo se požiralnikove varice (krčne žile). Ker je stena požiralnika tanka, žile nimajo opore in že kašljanje ali grižljaj trde hrane lahko naredita poko, kar povzroči obsežno krvavitev. To je eden od zapletov jetrne ciroze, ki je lahko tudi vzrok za sprejem v bolnišnico.”
Jetrna ciroza spremeni delovanje srca (cirotična kardiopatija), pljuč (hepatopulmonalni sindrom), ledvic (hepatorenalni sindrom), možganov (portosistemska hepatična encefalopatija) in drugih organov. “Spremeni se krvni obtok in škoda je velika.”
Do telesnih tkiv lahko pridejo tudi snovi, ki tja ne sodijo, saj bi jih morala odstraniti prav jetra. Tako je na primer z amonijakom. Potem ko nastane v prebavilih, gre s krvjo v jetra, kjer se pretvori v sečnino in izloči. Če gre mimo jeter, pa pride v krvni obtok in tudi v možgane, kjer je strupen.
Ciroza jeter je v nekaterih primerih ozdravljiva
A v nasprotju z nekdanjim prepričanjem, so se celo jetra, ki so že v fazi jetrne ciroze, v nekaterih primerih sposobna obnoviti, nam je povedala strokovnjakinja. “To se je izkazalo odkar jetra presajamo. V času čakanja na presaditev bolnike namreč dolgo natančno spremljamo, da bi odkrili tiste, pri katerih se stanje poslabša in je potrebna presaditev že prej, kot smo načrtovali. Pred nekaj leti je zbudilo veliko pozornosti, ko so iz Združenih držav Amerike poročali o primeru, ko pa se je ciroza celo popolnoma umaknila.”
Pove še za primer neke ženske, ki se ji je po prenehanju pitja alkohola stanje v treh letih tako popravilo, da so bili jetrni testi normalni. Ko so ji ponovili jetrno punkcijo (odvzem tkiva), je ta pokazala, da se je vezivno tkivo raztopilo.
Kako je to mogoče? “Na eni strani imamo procese, ki pospešujejo razrast veziva, in na drugi procese, ki ga topijo. Pri jetrni cirozi prevlada tvorba veziva nad topitvijo, vsaj dokler je še vedno prisotna tudi škodljiva snov. Če jo odstranimo, lahko, kot kaže, v tem mehanizmu spet prevlada topitev veziva nad novo tvorbo,” odgovarja sogovornica.
Presaditev jeter kot zadnji ukrep zdravljenja jetrne ciroze
Edino učinkovito zdravljene jetrne ciroze je presaditev, ki je v zadnjih letih postala preverjen in uspešen način zdravljenja. Delež petletnega preživetja po presaditvi zaradi napredovale kronične jetrne bolezni je 85-odstoten. To pa je tudi najzahtevnejša presaditev organa, ki jo izvajajo. “Izračunali smo, da bi jih morali v Sloveniji glede na potrebe narediti 45 do 50 na leto, lani jih je bilo že 22, tako da počasi dosegamo želeno število. Skupaj smo imeli že več kot 100 presaditev, večino prav zaradi jetrne ciroze.”
Vsak bolnik ni primeren za presaditev. “Oceniti moramo, ali so njegovi ostali organi še dovolj zdravi. Natančneje, ločiti moramo funkcionalne odpovedi posameznih organov zaradi jetrne ciroze od morebitne primarne organske bolezni. Na primer cirotično bolezen srca moramo znati ločiti od primarne bolezni srca in podobno.” To pa ni lahka naloga, zanjo so morali strokovnjake še dodatno usposobiti. Prej razlika ni bila tako pomembna, zdaj pa jo je treba poznati, saj bolniku, ki ima vrsto spremljajočih bolezni, jeter ne zamenjajo.
Potem je tu še načelna starostna omejitev – 65 let. Strokovnjakinja pojasnjuje, da je po tej starosti malo verjetnosti, da so žile zdrave in da ostali organi preživijo. “Ko jetra odstranimo in priklopimo, butne ogromna količina krvi v sistemske obtoke in to morajo ostali organi zdržati.” Ne izključuje pa možnosti, da bi se s podaljševanjem življenjske dobe tudi ta starostna meja premaknila.
Potrebe po presaditvah se večajo tudi, ker v cirotičnih jetrih pogosto nastaja jetrni rak, ki ga z natančnim spremljanjem bolezni hitro odkrijejo in oseba pride prej na vrsto za presaditev. Na seznam jo sicer uvrstijo po posebnem točkovanju glede na resnost stanja.
Ciroza jeter: Največji strup – alkohol
Jetra so del prebavil, zato nanje vpliva vse, kar pojemo ali popijemo. Medtem ko nepravilno jemanje zdravil ali zastrupitev prej kot do kronične bolezni jeter privedeta do akutne jetrne odpovedi, so posledice dolgotrajnega zastrupljanja z alkoholom, kronične okužbe z virusi hepatitisa B in C ter slabe prehrane lahko dolgo skrite in se pokažejo šele – ko nastopi jetrna ciroza.
Strokovnjakinja zato pove, da je najboljša preventiva pred jetrnimi boleznimi predvsem zdrav način življenja, čim manj alkohola, jemanje le tistih zdravil, ki jih nujno rabimo, zdrava prehrana in veliko gibanja. Poleg tega pa priporoča tudi varne spolne odnose. “Veliko je prikritih okužb z virusom hepatitisa C pri mladih, to pa je, kot tudi hepatitis B, spolno prenosljiva bolezen. Okužimo se lahko tudi ob tetoviranju ali z iglami ob jemanju mamil.”
Proti hepatitisu A in B se lahko cepimo. Posebna previdnost pa je potrebna ob potovanju v dežele z visoko okuženostjo prebivalstva – v Azijo, Afriko in na Bližnji vzhod, ponekod obstaja tudi možnost okužbe z virusom hepatitisam E, ki je posebej nevarna nosečnicam.
In kakšna količina alkohola velja za varno? “Ravno zaradi pojava nealkoholnega steatohepatitisa, bolezni, ki poteka popolnoma enako kot jetrna okvara zaradi alkohola, je ta meja natančno določena – do 50 gramov alkohola na dan za moškega in do 40 gramov za žensko, če ni spremljajoče okužbe z virusom. Do te količine še uvrščamo spremembe na jetrih med nealkoholne, naprej pa med alkoholne.” Hkrati pa opozarja, da je ob kronični vnetni jetrni bolezni, ki jo je povzročil hepatitis B ali C, alkohol povsem prepovedan in je že en sam kozarček vina na dan lahko nevaren.