Med številnimi superživili, ki zadnja leta osvajajo svet, se je znašla tudi rastlina z nadvse zanimivim, skorajda nagajivim imenom ginko – Ginkgo biloba, latinsko ime drevesne rastline, ki naj bi spadala med najstarejše na svetu. Ginkova zgodovina naj bi tako segala celo 200 milijonov let v preteklost. In kako neki naj ne bi to drevo skrivalo skorajda čudežnih lastnosti, ko pa je preživelo brezštevilne katastrofe, tektonske spremembe, preživelo dinozavre in kljubovalo ledenim dobam? Ni presenetljivo, da ga danes tako močno cenimo.
Že sam Darwin naj bi ga imenoval »živi fosil«. Ginko je dvodomna rastlina, torej moško in žensko drevo, in zraste kar do trideset metrov visoko, deblo pa je lahko predebelo, da bi ga objeli. Zanimivo je tudi to, da so moška drevesa bolj visoka in vitka, ženska pa se lahko pohvalijo z bolj bogatimi krošnjami. Njegovi listi so sicer pahljačasti, vendar spada med iglavce, najverjetneje pa predstavlja vezni člen med listavci in iglavci. Strokovnjaki so v njem našli približno štirideset učinkovin, a le dve izmed njih naj bi bili zdravilni: flavonski glikozidi in terpeni, ki imajo široko delovanje in veliko blagodejnih učinkov.
Ginko in njegove tri največje skrivnosti
Zdravilne lastnosti ginka so znane že dolgo časa, saj jih je pred tisočletji odkrila kitajska medicina. Najprej so njegove liste uporabljali proti kašlju in za prekrvavljenost možganov, kaj kmalu pa še proti uhajanju urina in boleznim mehurja ter driski. Kitajci ga imenujejo drevo spomina, saj s tem, ko pomaga prekrvavljenosti možganov, pomaga tudi pri pomnenju in bistrosti misli.
Danes izvlečke ginkovih listov uporabljajo za širjenje žil in redčenje krvi, s tem pa seveda povečajo prekrvitev vseh tkiv in poskrbijo za boljšo dobavo in izkoriščanje hranilnih snovi. Ginkov ekstrakt je priporočljiv tudi pri pomanjkanju prekrvljenosti (ali posledično kisika) v možganih, s tem pa seveda tudi proti glavobolom, vrtoglavici in celo depresiji.
Veliko dokazov je še vedno vprašljivih, a tri najpomembnejše zdravilne lastnosti ginka so torej izboljšanje pretoka krvi do večine tkiv in organov, zaščita pred prostimi radikali in preprečevanje strjevanja krvi. Vse te težave so povezane z boleznimi srca, ledvic, dihal in centralnega živčnega sistema.
Od rumene pege do spolnosti
Več raziskav kaže še na celo paleto drugih potencialnih zdravilnih lastnosti, ki pa še niso zadostno dokazane. Gre za anksioznost, ki naj bi se z jemanjem ginka precej zmanjšala, pomagal pa naj bi tudi pri zdravljenju glavkoma. Ljudje, ki so jemali 120 mg ginka dnevno polnih osem tednov, naj bi opazili precejšnje spremembe. Pri starostni degeneraciji rumene pege (makule) naj bi vsaj ustavil slabšanje ali pa celo poskrbel za upadanje simptomov; ljudje naj bi po jemanju ginka ne izgubili vida, kar je ena največjih strahot pri bolezni degeneracije makule.
Ženske lahko razveseli ena od teorij, da to čudežno drevo lajša celo predmenstrualni sindrom; nikakor pa ginka ne smete ponuditi otrokom. Zdravil naj bi celo erektilno disfunkcijo in pomagal pri seksualnih disfunkcijah pri ženskah. Zanimivo je, da naj bi ob vseh blagodejnih učinkih, ki jih ima na možgane, spadal med nekaj redkih učinkovin, ki bi lahko pomagale tudi pri tinitusu, stalnem zvonjenju v ušesih, za katerega pravzaprav ne najdejo pomoči, saj je simptom različnih bolezni in stanj.
Študije kažejo, da lahko pomaga ljudem z Alzheimerjevo boleznijo, saj:
- izboljša mišljenje, učenje in spomin (kognitivne funkcije)
- pacienti lažje opravljajo vsakodnevne dejavnosti
- izboljša socialno vedenje
- pacienti imajo manj občutka depresije.